Planinski skupini Dvor letošnje vreme pri izpeljavi predvidenih planinskih tur ni bilo posebej naklonjeno. Ker je eden izmed osnovnih namenov planinstva tudi druženje, izmenjava izkušenj in vtisov, smo tokrat pripravili druženje vseh ljubiteljev gora kar v domačem kraju. V goste smo povabili vsestranskega gornika Marjana Markovič iz Dolenjskih Toplic, ki nam je v sliki in besedi predstavil svoj letošnji vrhunski dosežek. 12 članska slovenska odprava se je letošnjega julija podala v Pamirsko gorovje, katere del je Pik Lenin, ki leži na meji med Kirgizijo in Tadžikistanom in je drugi najvišji vrh tega pogorja. Marjan Markovič je bil krepko najstarejši član v odpravi, pa kljub temu uspešno osvojil častitljivega 7-tisočaka, kar vsem v ekipi žal ni uspelo.
Marjan Markovič je svoj dosežek predstavil kar lepemu številu ljubiteljev gora ob diaprojekciji v petek, 4.12., v gasilskem domu na Dvoru. Skupaj z 11 mladeniči iz različnih koncev Slovenije se je v začetku letošnjega julija odpravil v bivšo sovjetsko republiko, kjer še vedno veliko pozornost posvečajo boljševiškemu junaku Leninu, katerega ime in kip nosi tudi vrh, ki je bil cilj slovenske odprave. Čeprav so se podali v novo deželo, časa za turistično spoznavanje ni bilo veliko. Na poti k svojemu izhodišču so imeli priložnost opazovati pokrajino, ki je praktično brez drevja, prekrita je s prostranimi pašniki, po katerih se selijo domačini, saj številni še vedno živijo nomadsko življenje. Kljub temu, da je bila tura organizirana in vodena s strani izkušenega gornika, ki je Pik Lenin že osvojil, je pri vzponih, ki zahtevajo skoraj nečloveške napore, vsak udeleženec bolj ali manj odvisen le od sebe, svoje psihofizične pripravljenosti, pomembno vlogo pa igrajo tudi izkušnje, kar je Marjan kot najstarejši udeleženec potrdil v praksi. Svoje vzpone so pričeli iz baznega tabora nekaj nad 4000 metri, od koder so se po nekaj vzponih za potrebe aklimatizacije odpravili svojemu cilju naproti. Ure in ure hoje po ledu, težkem snegu, izredne strmine, prečenje ledenih in snežnih razpok, ki so iz uro v uro spreminjale obliko, so zahtevale izredno pripravljenost, zbranost in uigranost celotne ekipe. Kljub temu da je vse teklo bolj ali manj po planu, tudi vreme jim je bilo naklonjeno, celotna ekipa ni uspela osvojiti vrha. Marjanu je uspelo, da je objel Lenina na višini 7134 m, za kar so mu domačini po vrnitvi v dolino podelili diplomo, ki bo prav gotovo našla častitljivo mesto v njegovi bogati zbirki osvojenih vrhov. Pik Lenin je drugi najvišji vrh njegove kariere. Gre za vrhunski dosežek, ki so ga navzoči ob zaključku predstavitve pozdravili z velikim aplavzom. Marjan je ob koncu izrekel zahvalo vsem kolegom v ekipi, ki so prispevali fotografije za slikovito diaprojekcijo in vsem donatorjem, ki vztrajno podpirajo njegova pota, s katerimi pomaga povečati prepoznavnost Slovenije in tudi Dolenjske izven meja naše domovine.
Marjan že kuje nove načrte, saj ne glede na to, katero goro osvajaš, ima vsaka svoj izziv, če malo prilagodim besede, ki jih je zapisal Michael Douglas in s katerimi je Marjan začel svojo predstavitev: »Ne glede po kateri smeri osvajaš goro, ima vsaka smer svoj izziv.« Pik Lenin ima samo eno smer dostopa, kot smo izvedeli, izziv, vreden ogleda, pa je to vsekakor bil, kar so potrdili vsi navzoči.
Valerija Vidmar
