Društvo upokojencev Dvor je organiziralo ekskurzijo na Slovenske gorice in Prekmurje.  Avtobus se je kmalu po objavi napolnil do zadnjega sedeža. Zaradi dolge poti in časa potovanja smo se s prevozniškim podjetju dogovorili za dva voznika.

Na pot smo se podali v soboto 29. septembra ob 7. uri zjutraj. Zaradi raztresenosti naselij, kjer so naši člani društva, smo se na upravnem odboru odločili, da avtobus  odpelje iz postajališča na Dvoru poleg osnovne šole, saj drugje ni primernega prostora za vstop v avtobus. Cel teden smo gledali v nebo in poslušali vremensko napoved. Imeli smo srečo saj je vreme bilo zelo ugodno, v avtobusu pa je delovala klima in nas razvajala. Prvi postanek je bil na Trojanah, kjer smo se olajšali in odšli na stranišče, privoščili si jutranjo kavico in nekateri pojedli tudi krof, ki je nekaj posebnega in zelo velik. Pot smo morali kmalu nadaljevati, saj nas je čakala še dolga pot na severovzhod Slovenije. Po uri in pol smo prispeli na Sveto Trojico kjer nas je že čakal pater. Pojasnil nam je kako se je zgradila cerkev, kaj je pomenila za kraj in pokazal orgle, ki je posebnost v Sloveniji ter pojasnil pomen slik in kipov v cerkvi. Po dobre pol ure smo morali obisk končati, saj je zunaj že čakala druga skupina, ki je prišla iz Avstrije, da si ogleda cerkev s tremi zvoniki, ki je posebnost v Evropi. Pot smo nadaljevali Preko Benedikta, Lenarta in Gornje Radgone do Mel, kjer smo si ogledali rastlinjak Kurbus, kjer gojijo in prodajajo najrazličnejše rastline. Poznani so tako po Sloveniji, kot tudi v sosednjih državah. Nekaj članov si je kupila tudi sadike. Po dobre pol ure smo pot nadaljevali do Tropskega vrta v Dobrovniku. Ogledali smo si prostor, kjer prodajajo rastline tropskega izvora. Po polurnem ogledu smo pot nadaljevali do restavracije Trojica v centru Lendave. Po obedu sem bil dogovorjen za ogled vinske kleti in degustacijo v Hiši vin CUK, a so nas odslovili, ker smo zamujali pol ure in je za ogled že čakala druga skupina. Nadaljevali smo tako pot na grič nad Lendavo kjer so pred dobrim letom postavili razgledni stop, ki je visok kar 53,5 metrov in se od tu vidi daleč na okoli. Od tu je prekrasen razgled na ravnice in gričevje Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Na najvišjo razgledno ploščad stolpa smo se tako povzpeli z dvigalom ali po stopnicah, ki jih je kar 240.  Po skoraj uri ogleda smo se ponovno usedli v avtobus in se odpeljali do Maribora, kjer smo se okrepčali s hladno pijačo in uporabili stranišča. Za tem smo pot nadaljevali mimo Celja, Trojan, Ljubljane, Grosuplja do gostišča Na vasi poleg Zagradca, kjer smo pojedli pice, ki je zelo teknila in srknili pijačo, da je pica lažje prišla do želodca. 

Z vožnjo smo zaključili na Dvoru, kjer smo jo tudi začeli. Voznikoma smo se zahvalili za prijetno vožnjo, članom zaželeli prijeten počitek in jih informirali o treningu za pikado, kostanjev piknik in rekreacijsko telovadbo. Z izletniško dejavnost smo tako zaključili, potrebno pa bo razmišljati za naslednje leto.

Dušan  Mikec