Bilo je lepo sončno jutro, ko smo imele podeželske žene dogovorjen datum za ekskurzijo. Z nami je bilo tudi nekaj mladih - za dobro družbo, za prenašanje tradicije in nižje starostno povprečje.

Obiskali smo edini slovenski morski park, to je Strunjanski narodni park. Z občinskim odlokom je zaščiten od leta 1990, na ravni države pa od leta 2004. Zanj je značilen 80 m visok klif, to je strma stena iz mehke kamnine, ki jo oblikuje morje. Potem je tam bistro morje, z najbogatejšo biotsko raznolikostjo v Sloveniji, soline, ribolov, terasaste kmetije z nasadi oljk in kakijev. Peš smo se podali na vzpetino nad hoteli in na vrhu zagledali park in cerkev sv. Marije od prikazanja. Sprejela nas je gospa Nada in  nam razložila, kako poteka življenje v župniji, kaj predstavljajo slike in kipci v cerkvi. Cerkev je stala že leta 1200. Vendar se je leta 1550 delavcem, ki so delali v vinogradu, pred cerkvijo prikazala Marija in naročila, da župnik cerkev obnovi. Danes je cerkev lepo obnovljena, na stenah visi deset velikih platen, ki prikazujejo Marijino življenje od rojstva do smrti. V parku je tudi stavba – prostor, kjer se zbirajo mladi, ki tam koristno preživljajo počitniški čas. Približno 10 minut hoje v hrib stoji križ, ki so ga postavili frančiškani že leta 1600. Križ predstavlja za mornarje bližino kopnega. Okrog so energijske točke, lep razgled, pogled na Alpe, najvišji hrib na Primorskem - Nanos, Piran, steza, ki vodi v Izolo, … . Gospa Nada nas je povsod spremljala in nas na dvorišču tudi pogostila. V cerkev in okolico so ves čas prihajali in odhajali domači in tuji turisti. Ko smo se vračali smo na drugi strani videli soline, ki so sestavni del Krajinskega parka Strunjan.

Pot nas je vodila v Izolo. V hotelu Delfin smo imeli na izbiro okusno kosilo. Po kosilu smo šli nekateri v bazen. V prijetno topli morski vodi in dobri družbi, je bilo počutje zares enkratno. Ostali so šli raziskovat okolico Izole. Doživeli so ogled kraja ob prijetni morski klimi.  Ker smo podeželske žene, tudi kmečke, smo se ustavile še na kmečkem turizmu »Pri Jakopcu« na Malem Podlipoglavu. Poleg dobre hrane, okusnega golaža in peciva, so poskrbeli tudi za gibanje, saj smo se ob zvokih polke in valčka, tudi zavrteli.

Ob naših druženjih nam ni nikoli žal lepega vremena in časa, ki ga preživimo skupaj, saj nam z nekaj organizacije in dobre volje, ostane veliko prijetnih izkušenj in lepih spominov.