Veliko jih je, ki se na delo vsak dan vozijo v Ljubljano. Tudi vsak izmed nas je že kdaj obiskal glavno mesto ali celo preživel nekaj let v Ljubljani.

Zadnjo soboto v aprilu je Tadeja, predsednica DKŽ, organizirala prvo letošnjo ekskurzijo in  s šoferjem avtobusa Janezom, sta nas popeljala na ogled glavnega mesta.

Najprej smo se na Gospodarskem razstavišču okrepčali z okusno enolončnico. Na Kongresnem trgu, nas je pričakala vodnica. Zaradi več-dnevnega dežja, je Ljubljanica narasla in odpovedati smo se morali pustolovščini-vožnji z ladjico po Ljubljanici. Ostalo nam je več časa za spoznavanje mesta, stavb in spomenikov na trgu. S Kongresnega trga je lepo vidna najstarejša in največja stavba univerze v Sloveniji, stavba Slovenske filharmonije, za njo se na griču dviga Ljubljanski grad. Na drugi strani Slovenske ceste je Uršulinska cerkev. Sprehodili smo se skozi Tromostovje in izvedeli kako in zakaj je Plečnik leta 1952, izdelal načrt za kar tri mostove hkrati. Breg, naselje se imenuje še danes, na levem bregu Ljubljanice, je bilo  prvo Ljubljansko rečno pristanišče in trgovsko središče. Velik napredek je mesto doživelo v času županovanja Ivana Hribarja. V tem času, leta 1901,  je stekla prva proga električno cestne železnice-tramvaj. Leta 1905 je župan Hribar kupil grad, ga obnovil in v njem nastanil po potresu leta 1895, obubožane prebivalce mesta. 

Sprehodili smo se skozi tržnico in vstopili v stolno cerkev, ki je posvečena sv. Nikolaju. Sprejel nas je prelat g. Vinko Vegelj, stolni kanonik in nam razložil zgodovino, obnovo in duhovno življenje v stolnici. Povedal nam je kaj predstavljajo vrata, na glavnem in stranskem vhodu. Ob našem obisku so prihajali in odhajali turisti, ki so si ogledovali znamenitosti cerkve ali želeli preživeti nekaj minut v tišini. Od tam smo se z vzpenjačo podali na grad. Pričakali sta nas vodnici. Šli smo na stolp, od koder se ob lepem vremenu vidi tretjina Slovenije, vsa Ljubljana, na S do avstrijske meje, Golovec, Rožnik, za njim Triglav, … . V virtualni dvorani smo si ogledali 12 minutno projekcijo, kako so živeli koliščarji - prebivalci leta 4500 pred n. š., v hišah na kolih. Odkritih je 40 takratnih koliščarskih naselij. Potem se je oblika in podoba vedno bolj spreminjala in v 15. st. je postalo upravno središče, ki se je imenovalo Emona. V 12. st. je že omenjen grad. Imeli so kovnico denarja. Medtem je grad prešel v roke Habsburžanov. Leta 1415 so se pojavili Turki, zato so grad povečali in utrdili, ter zgradili dvižni most. Grad naj bi mesto varoval  pred Turki. Leta 1809 je Napoleon zgradil vojašnico in vojaško bolnišnico. Največji razcvet je dobil leta 1905, ko je grad kupil župan Ivan Hribar. Po načrtih arhitekta Plečnika, so grad prenovili. Ponovno so ga prenovili leta 1968, po načrtu arhitekta Borisa Kobeta. Na dvorišču je vodnjak, ki je služil kot skrivni prehod na drugo stran obzidja. Na ogled je tudi vodnjak s pohodnim gonilnim kolesom, ki je bil včasih globok 100, sedaj samo 60 metrov. Danes na gradu prirejajo koncerte, plese, poroke in ostale družabne dogodke.      

Po obilnem kosilu v Lukovici smo imeli v načrtu še ogled Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki obstaja že od leta 1810 in je najstarejša znanstveno izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem. Leta 2008 je dobil status spomenika državnega pomena. Nahaja se v neposredni bližini fakultete. Vstop je prost za obiskovalce zunanjega dela. Nudijo tudi vodene oglede za posameznike in skupine. Tu raste kar 5000 različnih rastlinskih vrst, tudi 200 let stara drevesa. Rastline vzgajajo z namenom, da ohranijo rastline, ki so v naravi ogrožene. Vsako leto pošljejo semena 140 do180 botaničnim vrtovom po vsem svetu. Meščani imajo tu možnost sprehoda in prijetnega oddiha v zelenju, sredi mesta. Mi smo si skupaj z vodnico študentko Marušo, ogledali zunanji del in notranji rastlinjak za tropske rastline, ki so ga odprli za obiskovalce leta 2010. V rastlinjaku rastejo drevesa in rastline v podobnih razmerah  kot v pragozdu in tropskem deževnem gozdu, kjer je veliko vlage in toplote. V tem delu so afriške in azijske rastline, z velikimi pahljačastimi listi. Videli smo drevo s kokosovim orehom, kakavovec, poprovec, bananovec z bananami in še veliko rastlin, ki rastejo v toplem in vlažnem okolju.     

Z mnogimi novimi spoznanji in prijetnimi vtisi smo se vrnili domov, z željo po novih doživetjih.   Milena Iskra