Zreče so se same razglasile za mesto oktobra 1987, ko so se začela prizadevanja za samostojno občino.

Čeprav smo se zavedali, da za pravi mestni status morda še nismo imeli vseh zakonskih pogojev, danes lahko ocenjujemo, da smo hoteli Sloveniji in takratni politiki dokazati, kako smo presegli dejanske pragove avtonomije v krajevnih skupnostih. Zreče so v tem času postale sodobno urbano mestno naselje, ki je vse bolj dozorevalo in postajalo center nove in samostojne  občine. Dejanje je gotovo imelo tudi močno sporočilno vrednost, celotni proces pa je deloval zelo motivacijsko. S to manifestacijo in spremljajočimi odmevnimi prireditvami smo na Zreškem poudarili okrepljeno zavest ljudi, ki so temu pomembnemu gibanju in projektu bili naklonjeni.

Vse to pa je kasneje, in sicer ob prvi novi priložnosti, ki se je ponudila leta 1995 v samostojni Sloveniji, pomembno botrovalo k prepričljivi referendumski odločitvi, ko se je ponovno vzpostavila Občina Zreče, ki je bila ustanovljena že v petdesetih letih devetnajstega stoletja. Kot klasična občina je uspešno delovala vse do druge svetovne vojne, v zadnjih letih celo kot nekoliko večja občina s pridruženimi bivšimi občinami pohorskega območja.

Gospodarsko in politično vodstvo se je v osemdesetih letih zaradi vsestranskih uspehov na Zreškem odločilo za spremembo. Želeli so svojo občino. S tem so opozorili odločevalce na lokalni in državni ravni, da smo s pospešenim gospodarskim prebojem, spremljajočim urbanim razvojem in razmahom negospodarskih javnih ter civilnih dejavnosti (takrat še v socializmu) presegli prag potrebne družbeno-gospodarske »kritične mase«, ki je bila okrepljena z lastno lokalno pripadnostjo (identiteto), kar predstavlja temeljne klasične postulate vsake lokalne skupnosti oziroma občine.

Vodilni in prebivalci so menili, da krajevne skupnosti ne predstavljajo zadostne lokalne avtonomije. Verjeli so, da je čas za prevzem razvojne odločitve in tovrstne odgovornosti v svoje roke. Takratni sistem temu seveda ni bil naklonjen, zato s predlogi nismo bili uspešni.

Še več. Takšna prizadevanja so takrat smatrali za razbijanje ustavnega koncepta občin, ki so bile »dvoživke« prve stopnje. Predstavljale so namreč prvi nivo lokalne samouprave, hkrati pa tudi prvostopenjsko zagotavljanje nalog državne uprave.

Glede na to, da nam je v zadnjih 25 letih uspelo vzpostaviti in okrepiti lastno občino, lahko tudi na osnovi doseženih rezultatov ocenimo, da so bile takratne poteze upravičene in utemeljene. So pa bile za tiste čase vizionarske,  drzne in  tudi pogumne.

Po odločitvi Vlade RS, ki je 23. 12. 2020 Zrečam podelila uradni mestni status, sta najmlajši slovenski mesti Lenart in Zreče. Res pa je, da imajo Zreče 34 let smele in drzne neuradne podlage.

S tem se morda na dejanski in simbolni ravni zaokrožuje prvo zgodovinsko obdobje. Začelo se je s prvimi prizadevanji za lastno občino, sledila je ponovna vzpostavitev, danes pa že govorimo o srebrnem jubileju.

Župan mag. Boris Podvršnik

Zreče, 14 . 1. 2021
fotografije vir: arhiv družine Klemen