Tokratno druženje z varovanci Varstveno-delovnega centra (VDC) Saša je potekalo malce drugače. Knjižničarka Nataša sem jih v četrtek, 14. novembra 2024, obiskala v njihovih prostorih.

Ob prihodu so bili vsi zatopljeni v delo, a ne tako zelo, da bi spregledali moj prihod. Z velikim nasmehom in veseljem so me glasno pozdravili. Najprej so mi z navdušenjem razkazali prostore, nato pa so s ponosom pokazali še svoje izdelke. Nekateri izmed njih svoje ročne spretnosti pilijo z izdelovanjem papirnatih rožic, drugi raje rišejo in barvajo, spet drugi oblikujejo raznovrstne izdelke iz gline, redki izdelujejo voščilnice za različne priložnosti. Vsi njihovi izdelki so rezultat skrbnega, natančnega in vztrajnega dela ter so prava paša za oči in dušo.

Za dušo, predvsem pa za naša ušesa smo najprej prisluhnili nekaj pesmicam Anje Štefan, sledil je slikopis o rdeči jablani, ki smo ga brali skupaj z varovanci, na koncu pa smo spoznali še nekaj živali skozi kratke in poučne zgodbice. Najbolj se jim je vtisnila v spomin zgodbica o zvitorepki ter še bolj zvitem in pretkanem volku. Zabavali sta jih miški, ki ju je pregnal hišni maček, ter prebrisana opica, ki je imela za nalogo, da pravično razdeli sir med dve mački. Tokrat so zgodbice ponujale razmislek o skromnosti, miru, naivnosti, pa tudi o tem, da gre vse veliko lažje zlepa kot pa zgrda.

Naslednje srečanje bo v mesecu decembru in bo zato že malce praznično obarvano. Varovanci so že začeli pisati pisma Božičku, saj se zavedajo, da ima dobri mož v predbožičnem času veliko dela. Zadovoljni bodo, če jih bo tudi letos presenetil s kakšno drobno pozornostjo, kajti sreča se skriva v majhnih stvareh.

Nataša Koren