ZASAVČEVE SALAMIJADE SKOZI SEDEMNAJST LET
Bilo je dan ali dva po dnevu mučenikov, od takrat je minilo kakšnih devetnajst let, morda kako več, ko sem prišel sem na uredništvo Zasavca pogledat, kako je s prispevki. Še pod vtisom salamijade v Sevnici, bila je že krepko čez trideseta po vrsti, sem hitel pripovedovati obema Petroma, Ravnikarju in Motnikarju, kako dobre salame smo pokušali, pa da ženske ne smejo zraven, če pa katera pride, mora za celo Vrtovškovo gostilno, za vse mučenike po liter vina kupiti, pa koliko je bilo vzorcev, salamarjev… Komaj sta me ustavila. Pa ne, da bi ne hotela vedeti, kako je bilo, ne, le vprašati sta hotela še kaj.
In smo se na to temo še dolgo pogovarjali.
Tistikrat – pa ne le takrat, sem potlej urejal članke še dolgo v noč.
Spustil sem miško. Ta je glodala v nas, tako, da je Ravnikarjev Peter enkrat le izustil, »ti, Mojč, kaj pa če bi priredili salamijado še mi?«
… bilo je izrečeno!
Če prirejamo Zasavčeve sejme vsake četrt leta, pa zmoremo, znamo, se poizkusimo še pri tem!
In smo zadnje leto v prejšnjem tisočletju začeli. Z Zasavčevo salamijado.
Še pred tem smo iskali datum, da bi bil poseben. In sem ga našel, dan norcev, kar pisan za nas!
Prvi april bo dan za Zasavčevo salamijado!
Vedno.
In je bilo, razen, ko je Velika noč padla na naš datum.
Sedaj imamo v pravilniku zapisano, da je salamijada prvi petek po prvem aprilu.
Potem smo iskali izdelovalce salam po Zasavju. Pisali smo o kulinariki, pa o salamah in salamijadah. Vabili izdelovalce salam, da se nam pridružijo. Jih iskali po stricih, očetih, dedih, znancih, če je le kdo vedel za kakega, smo ga povabili k sodelovanju.
In smo jih privabili.
Člane komisije smo poiskali med strokovnjaki živilske stroke, zraven pa povabili tudi izkušene izdelovalce suhomesnatih izdelkov, pa tudi kašen »glas ljudstva«, ki pa se je z leti izuril v pravega poznavalca salam.
Po vzorcu sevniških salamarjev smo izdelali poseben pravilnik, ki določa od ocenjevalne komisije neodvisen odvzem vzorcev, postopek določanja članov komisije, pravila ocenjevanja. In ga z leti izpopolnjujemo. Tako kot salamarji salame.
Prvo leto je bilo nekaj čez deset vzorcev, potem vsako leto več.
Na šesti in sedmi salamijadi smo dosegli in presegli magično število trideset.
Sicer pa vsako leto privabimo vsaj dvajset izdelovalk in izdelovalcev domačih salam, med temi tudi nekaj divjačinskih.
Če se prav spominjam, smo leta 2003 prejeli tudi vzorec suhe salame narejene iz purana!
Leta 2012 je bila zadnja Zasavčeva salamijada, novi lastnik Zasavca je imel čisto drugačen pogled na časopis, vsebino in s tem tudi na stare sodelavce ter dejavnosti, ki smo jih vzporedno peljali.
Naslednje leto smo se uspešno povezali s Turističnim društvom Mlinše in od leta 2013 pod njihovim okriljem prirejamo Zasavske salamijade, štejemo pa jih od samega začetka Zasavčevih.
V teh sedemnajstih letih se je izmenjalo čez sto različnih salamark in salamarjev ter nekaj več kot pet sto različnih vzorcev.
Res pa je, da brez zvestih salamark in salamarjev ter sponzorjev, vsega tega ne bi spravili skupaj.
MM