Predšolski otroci smo se odločili, da se postavimo v vlogo pastirjev in spoznamo, kako poteka njihov dan. Ob prihodu v Vače nas je sprejela pastirica Laura, ki nas je razdelila v dve skupini. Ena skupina je s pastirjem Zvonetom spoznala kozo, katero smo nahranili s svežim listjem in suhim žitom. Ko je bila nahranjena, smo vsi poskusili kako se molze in potem smo namolzeno mleko še popili in bil nam je res všeč. Izvedeli smo, zakaj imajo pastirji piščalko in kako je uporabna. Tudi tale naša koza je poslušala, ko je pastir Zvone igral na piščal in ga z zanimanjem opazovala. Z njima smo naredili še skupno sliko, potem pa smo se vrnili k pastirici Lauri, kjer je bila tačas druga skupina. Pastirica Laura nam je povedala nekaj o pastirskih igračah, kako se razlikujejo od današnjih. Eno izmed pastirskih igrač so lesene hodulje. Najprej smo se naučili pravega prijema, potem pa smo s pomočjo Laure z njimi tudi shodili. Čeprav ni bilo tako preprosto, smo bili pri hoji kar spretni. Ko smo vsi prišli na vrsto, se je vrnila še druga skupina. Potem je bil čas za pastirske igre. Igrali smo se tako imenovano Pastirsko košarko. Prve so tekmovale punce med sabo, nato še fantje. Igra gre pa tako – razdeliš se v dve skupini, in se postaviš v kolono eden za drugim. Pri prvih otrocih v koloni je na tleh košara s storži, nasproti prvih otrok v skupini pa sta dve košari. Vsaka za eno skupino. Otroci morajo storže ciljati v košaro od svoje skupine. Ko vržeš, se umakneš na konec kolone. Ob koncu igre, se prešteje storže v košarah in razglasi zmagovalca. Ker smo bili po igri že malo lačni, smo dobili pravo pastirsko malico. Kruh s sirom, jabolka in domači čaj. Ko smo se okrepčali, smo s pastirjem Zvonetom zapeli nekaj pesmic in se naučili čarovniškega trika. Roki stegneš narazen kot da bi oponašal letalo in jih zviješ k sebi tako, da se objameš in si rečeš: rad te imam. Ta čarovniški trik smo izvedli tudi s svojimi prijatelji. Nato je k nam prišla pastirica Anka, ki je s seboj imela nekaj prijateljev. In sicer udava Miška, avstralskega skakača in ježka (tenreka) Štefana. Kačo smo pobožali in najbolj pogumni smo si jo nadeli za vrat. Pobožali in opazovali pa smo tudi ježka in skakača. Potem nas je že malo preganjal čas in vrnili smo se v vrtec na zasluženo kosilo. Čeprav je skozi naš izlet padal dež, nas to ni ustavilo pri uživanju in spoznavanju pastirskega življenja.

Pastirčki Župnijskega Vrtca Vrhnika