Naj začnem na začetku. Konec oktobra se je v Kinu Bevke vrtel uspešen slovenski mladinski film – Pojdi z mano, posnet po istoimenski knjigi Dušana Čatra. Gre za pustolovščino o štirih mestnih prijateljih, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolski natečaj odpravijo na podeželje. Manc bi rad v odročnih hribih obudil spomine na otroštvo, toda razvajeno Mino divjina in nenavadni domačini kmalu prestrašijo. Na srečo lahko računa na pomoč vanjo zaljubljenega Ota. Toda ker ima strah velike oči, se naposled zlomi tudi postavljaški Špurč. Izgubljeni in odrezani od sodobne tehnologije, morajo najstniki prisluhniti svojim instinktom in pomagati drug drugemu.

Po filmu pa je prišlo veliko presenečenje: na obisk so prišli režiser Igor Šterk in kar trije glavni igralci: Ronja Matijevec, Mak Tepšič in Matija Brodnik. S seboj so prinesli razigranost, preprostost in svežino.

Režiser je obiskovalcem povedal, da so za celoten film potrebovali tri leta. Film so snemali 30 dni, kar je bilo zelo naporno, saj so imeli veliko različnih lokacij po vsej Sloveniji. Malo jim je ponagajalo tudi vreme, a so se razmeram sproti prilagajali. Igralce so izbrali na avdicijah, zanimanje najstnikov pa je bilo ogromno, saj je nanje prišlo več kot 1.000 mladih iz vse Slovenije. Glavne vloge pa so bile samo štiri: Mina, Špurč, Oto in Manc. Zato je bilo izbrati najboljše igralce zelo težko.

Svoje spomine na začetke priprav na snemanje je Ronja povedala nekako takole: "Na začetku nam je bilo nerodno, nihče ni preveč govoril. Že po enem tednu pa smo se sprostili in postali prijatelji. Tudi po koncu snemanja smo obdržali stike in sedaj smo še večji prijatelji."

Film je nastajal preko celega leta. Nekaj mesecev priprav in usklajevanj, potem 30 snemalnih dni in še lepo število mesecev namenjenih oblikovanju končnega izdelka. Mladi igralci so poletne počitnice leta 2015 preživeli v  znamenju snemanj, gozdov, maskar, vaj, druženja z znanimi slovenskimi igralci, pogovori z režiserjem,… Morje in poležavanje so zamenjali za delo, ki jim je prineslo ogromno bogatih izkušenj.

Otroci in mladina, ki so prišli na srečanje s filmsko ekipo so z navdušenjem postavljali vprašanja. Zanimalo jih je vse: od tega kako so naredili, da je imel zajec v filmu poškodovano oko, do tega ali je bilo igralce strah, ker so bili ponoči v gozdu. Pojavilo se je tudi vprašanje, koliko časa so morali čakati, da je začel močno padati dež, kot je prikazano v enem od prizorov. Režiser je odgovore nagradil s prav posebnim 'Pojdi z mano' domačim čajem in odgovorom, ki je nadobudneže pomiril. Nobena žival ni bila namerno poškodovana, temveč so prečesali celo Slovenijo, da so našli zajčka, ki je imel vnetje oči in je bil primeren za filmanje. Za dež pa so se poslužili pomoči gasilcev, ki so z obilico vode lahko ustvarili videz neurja.

Ni kaj, lahko smo ponosni, da smo v Bevkah lahko gostili tako prijetne ljudi. Če sem že začela, naj pa še zaključim z besedami Mitje Brodnika: ''Želim si, da bi ljudje v meni videli fanta, ki se trudi biti dober človek, ponižen in hvaležen za vse dobro in lepo v življenju. Po mojem je biti dobro slaven samo, če si hkrati tudi lahko za zgled drugim.''

Za Kino Bevke, Andreja Lenarčič