Zakaj »tudi«? Zato, ker sem v dveh zadnjih številkah Nedela zasledil članka in fotografije z naslednjima naslovoma: »Labodji ples na Koseškem bajerju« in »Pet `šefov` obvladuje breg Zbiljskega jezera«.

To, in govorice, da so na naših bajerjih ponovno labodi, me je vzpodbudilo, da sem jih šel fotografirati, a kako kaj napisati o njih, razen, da so tam.

Pravi naslov je vsekakor Pavle Štirn, upokojenec, ki se že dolga leta ukvarja s posebnim »lovom« na ptice, poznavalec vsega, kar živega leta, gnezdi in bogati naše naravno okolje. Obiskal sem ga na domu in beseda je stekla.

Labodi, pravilno: grbasti labodi ali labodi grbci - labodi s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, že dalj časa obiskujejo bajerje, ki so nastali v bivših glinokopih in da se osredotočimo samo na zadnji dve leti je konec decembra 2011 priletela jata 14 labodov, in 14. januarja lani je bil prepoznan labod z obročkom s Poljske, ravno tak obroček je nosil tudi drugi labod, odkrit 4. februarja. Od ostalih neobročkanih labodov je Pavle obročkal 3 labode, dodatna 2 pa še njegov »stanovski« kolega, Brane Lapanja iz Šebrelj, oba sta zunanja sodelavca Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Kustodiata za vretenčarje, Slovenskega centra za obročkanje ptičev, Ornitološke postaje Vrhnika. Dolg naslov a tako dolgo je tudi njuno delo na tem področju in v Sloveniji sta znana kot »specialista« za labode. Obročkala sta jih po vsej Sloveniji, tako sta v letu 2011 opravila 141 obročkanj, »ulovila« sta tudi 5 že obročkanih labodov iz tujine, v letu 2012 pa 78 labodov in našla 8 labodov s tujimi obročki. Največ labodov se nahaja na Dravi, ob Lentu v Mariboru, ki tja priletijo na prezimovanje, večje število stalnih in prezimujočih pa je na bajerjih in jezerih okoli Pragerskega.

Vrhniške bajerje so nato v letu obiskali še grupa 7 labodov in malo kasneje še 9 labodov, od katerih so trije ostali, 6 pa jih bajerje le preletava.  Trenutno je na bajerju 24 labodov, ki so prileteli 10. decembra lani, med njimi dva »poljska« laboda, dva »Pavlova« in eden »Branetov«, oziroma labodi na katerih so bili prebrani navedeni obročki. Teh 24 labodov je sedaj stalnica bajerjev. Vsi ti labodi tu prezimujejo, le dva sta stalna, samica in mlad samec, ki pa zaradi svoje mladosti še ni uspel oploditi kakšnega jajca. Moja sogovornika srčno upata, da se bo na bajerju ustalil še kakšen par, saj je hrane v izobilju.

In kaj če bajerji zamrznejo? Labodi krožijo, mešajo vodo, toliko časa, dokler jim uspe ohraniti »otoček« vode v ledu, če pa še ta zamrzne se občasno preselijo ob morje, a se nato vrnejo. Včasih jim Pavle pomaga tako, da led razbije in labodi z mešanjem preprečujejo ponovno zaledenitev.

In s čim lahko hranimo labode? S kruhom, ki nikakor ne sme biti plesniv in z žitaricami (koruza, pšenica, oves, ječmen, …). Žitarice namečemo v vodo ob obali, da jih s potapljanjem lahko poberejo. Sam sem jim prinesel zajeten kup zelenjave, a se je niso niti dotaknili, kajti Pavle mi je pojasnil, da imajo dovolj svoje poslastice, alg, ki jih kljuvajo izpod vode, a tudi zelenjave naslednji dan ni bilo več. Pavle petkrat na teden obišče bajerje in samo letos jih je razveselil s 75 kg en da starega kruha, ki ga kupuje v Pekarni Vrhnika in z več kot 50 litri žitaric.

Toliko o labodih, kaj pa ostale ptice? V začetku aprila začneta s spomladanskim »lovom« ptic za obročkanje, ki traja vse do srede maja in nato še od 15. julija do konca oktobra, vse odvisno od znakov prihajajoče zime.

Obročkovalna dejavnost poteka v Sloveniji od leta 1926, ko je bil ustanovljen Ornitološki observatorij. Po 2. svetovni vojni se je le-ta pridružil Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, kjer danes deluje kot Slovenski center za obročkanje ptičev. Njegova glavna naloga je proučevanje selitev in načina življenja različnih vrst ptičev. Slovenija leži na zanimivem križišču selitvenih poti, ki s severa vodijo proti prezimovališčem v Afriki. V okviru Ornitološke postaje Vrhnika vse od leta 1987 poteka intenzivno obročkanje, od sredine julija do konca oktobra, ko je jesenska selitev v glavnem končana. V Sloveniji uporabljamo aluminijaste obročke 13-ih različnih velikosti (premer od 2,3 do 26 mm). Najmanjši obročki se uporabljajo za kraljičke, listnice in lastovke, največji pa za labode in orle. Na vsakem obročku je napis LJUBLJANA – SLOVENIJA (mednarodna oznaka ornitološke centrale) in značilna koda, ki jo sestavljajo črke in številke. (Vir: Spletna stran Prirodoslovnega muzeja Slovenije).

Pavle je na območju bajerjev namestil tudi 72 gnezdilnic  in z veseljem je ugotovil, da se je kar v 32 izleglo več ptičjih življenj.

Pavle in Brane naprošata vse obiskovalce bajerjev, da v času obročkanja ob lovilnih mrežah ne motijo ulova ptic, zato se takrat naj ne zadržujejo na območju, ki je označeno s tablami«Obročkanje ptic«, kaj vse ujameta v mreže pa mi bosta zaupala julija meseca, saj sta me povabila na zanimiv »lov«.

Besedilo in fotografije: Milan Jerman