Velikonočni ponedeljek, dan Kristusovega vstajenja, je največji krščanski praznik in je v Sloveniji od osamosvojitve državni praznik. Letos ga pripadniki rimokatoliške vere praznujejo 21. aprila. Samo velikonočno obdobje, ki ga zaznamuje postni čas, se je letos začelo na pepelnično sredo, 5. marca, velikonočni čas pa s cvetno ali oljčno nedeljo, ko verniki v cerkev prinašajo zelenje in butare. Velikonočni čas tako sovpada z dokončnim prehodom zime v pomlad, mitološko z zmago svetlobe, ki jo simbolizira tudi Kristusovo vstajanje, nad temo.
Slednje v krščanskih kulturah simbolizira tudi jajce kot prapočelo življenja, kar ima izvor in/ali povezavo s številnimi drugimi. Številne stare kulture (kitajska, indijska, egipčanska, grška, inkovska …) na različne načine govorijo o kozmičnem jajcu. To jajce naj bi po širši tradiciji prinesel velikonočni oz. pomladni zajec kot žrtvena žival, ki je tudi prastar simbol ponovnega rojstva, preporoda, vstajenja in intuicije.
Danes je pri nas velikonočni tako za verujoče v Kristusa kot tudi za večino ostalih, poleg božično-novoletnih počitnic največji praznik, na katerem se zberejo družine ter ob okušanju doma pripravljenih dobrot, med katere po tradiciji spadajo šunka, hren, pobarvana kuhana jajca in potica ter skupnem preživljanju prostega časa, utrjujejo družinske vezi.
Skupaj z občinsko upravo želimo občankam in občanom lepe in sproščene velikonočne praznike.

Župan Andrej Črnilogar