Gradbena dela, ki letošnjo jesen potekajo na cesti skozi vrhniško Gradišče, so upočasnila bolj ali manj pričakovana arheološka odkritja. Že več kot stoletje je namreč znano, da je na mestu sedanjega naselja na Hribu nekje v tretjem stoletju stala mogočna rimska utrdba. V nemirnem času vpadov tujih ljudstev in nenehnih državljanskih vojn naj bi skupaj z utrdbama v Ajdovščini in na Reki branila glavne dostope v osrednjo italsko provinco. Del vogalnega stolpa utrdbe, katere zidovi so segali v višino do štirih metrov in v širino dva metra, obdajali pa naselbino na prostoru od sedanjega pokopališča mimo Farovške doline do Hribskega potoka in južno do mosta proti Tržaški cesti, je na ogled pri mrliški vežici, domnevni ostanki templja, najdeni pri izkopavanjih naselbine pred desetletji, pa v Doživljajskem razstavišču Moja Ljubljanica.

Na rimske ostaline so delavci sicer najprej naleteli pri hiši Gradišče 8. Za zidove stavbe, ki je po dotedanjih raziskavah stala izven obzidja rimske utrdbe, se je izkazalo, da so tod zrasli že davno pred izgradnjo obzidja, v drugi polovici prvega stoletja. Sicer že po velikem uporu rimskih legij, a je tod vendarle nekoč gorelo, o čemer priča debela plast pepela. Med zaščitnim arheološkim izkopom podjetja Arhe so bili najdeni rimska fibula, prstan in kovanec. Nadaljnjih deset metrov gradbeni izkop ni razkril nič šokantnega. Morebiti zgolj to, da je Hribski potok nekoč tekel bližje rimskemu zidu, praktično pod sedanjo cesto. Potem pa so gradbeni stroji naleteli na prej omenjeno obzidje, saj v gornjem delu proti križišču z Voljčevo, sedanja cesta praktično temelji na njegovih ostankih. Izkazalo se je, da so ga nekoč skoraj vzdolžno presekali pri gradnji vodovoda, a je v bližini križišča vendarle obstal v vsej svoji dvometrski širini.

Damjan Debevec, Foto: DD