Razstava je razdeljena na dva dela. V avli so Smrtnikove modelarske stvaritve, ki se večinoma nanašajo na železnico, v galeriji pa njegova slikarska dela. Vse skupaj dopolnjujejo panoji z njegovim življenjepisom, opisi modelov ter orisom zgodovine vrhniške železnice, ki letos praznuje 120 let. Pri razstavi so tako poleg Smrtnika sodelovali še Muzejsko društvo Vrhnika (Katarina Oblak Brown) in Cankarjeva knjižnica Vrhnika (Nataša Oblak Japelj) ter posredno tudi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.

Pomanjšan svet

Obiskovalec ki vstopi v avlo, takoj opazi razmeroma veliko kompozicijo »vrhniške lokomotive« z vagonom. Gre za preko meter dolg model parne lokomotive 017, izdelana v razmerju 1:7, ki je v obdobju od 24. julija 1899 do 16. januarja 1966 vozila potnike in tovor po železniški progi med Vrhniko in Ljubljano. Izdelana je do sleherne potankosti, ki je od avtorja zahtevala veliko potrpežljivosti, pa tudi znanja. Zraven nje se bohoti model prve parne lokomotive The Rocket iz prve polovice 19. stoletja, izdelana v merilu 1:7. Na ogled je še model ladijskega parnega stroja, maketa lokomotive iz leta 1900 in dva modela letal, ki merita več kot meter čez krili: legendarni Spirit of St. Louis, s kakršnim je Lindbergh prvi preletel Atlantik brez postanka ter letalo Polikarpov Po-2, eno izmed najštevilčnejših dvokrilnikov na svetu. Večina modelov, katerih stroji tudi delujejo, je Smrtnik izdelal v zadnjih desetih letih.

Tudi po čopiču rad poseže

Ko je Marjan Smrtnik izbiral svojo poklicno pot, je kolebal med umetnostjo in strojništvom, na koncu pa je pretehtala perspektivnejša smer: strojništvo. Ključavničarski poklic ga je v šestdesetih letih pripeljal do Toplarne Ljubljana, kjer se je tudi upokojil. Iz tega lahko razberemo od kje veje njegovo navdušenje za modelarstvo in parnimi stroji, a na čopič ni nikoli pozabil. »Slikarski talent je razvijal sam, s pomočjo prebiranja strokovne literature in obiskov slikarskih razstav, predvsem pa ves čas pridno ustvarjal. Njegova najljubša tehnika slikanja je olje na platno,« so zapisali v Cankarjevi knjižnici Vrhnika ob bok njegove razstave. Predvsem se odloča za upodabljanje lokalne stavbne dediščine, s katerim dela veliko uslugo zanamcem. Ta počasi izginja, ostajajo pa Smrtnikove slike, ki so zaradi natančnosti dokumentarne vrednosti. V galeriji Cankarjevega doma je razstavljenih na ducate njegovih slikarskih del, od katerih nekateri »pričarajo nam za vedno izgubljene vrhniške ambiente.«

Nezdružljivo? Samo na prvi pogled!

Zdi se, da umetnost in konstrukcijsko modelarstvo na prvi pogled ne sodita skupaj. A Marjan Smrtnik je našel med njima skupni imenovalec: zgodovino. Tako s slikarskimi potezami kot s konstrukcijami starih strojev avtor skrbi, da jih iztrga pozabi. Verjetno Vrhnika nikoli ne bo več videla tiste parne lokomotive, ki je nekoč sopihala po vrhniških tirih, je pa Smrtnik poskrbel za njen velik model, ki priteguje poglede tako starih in mladih. Tudi slike, od katere nekatere prikazujejo sedaj že podrte objekte Cankarjevega mesta, imajo visoko dokumentarno vrednost, ki je nikakor ne gre spregledati.

Mineva 120 let od odprtja železniške proge

Vrhniki se je obetala železnica že sredi 19. stoletja v okviru proge Ljubljana – Trst, a na koncu se je trasa premaknila v Borovnico. S tem je Vrhnika gospodarsko nazadovala, je mogoče prebrati na panojih na razstavi, kajti rečno in furmansko prevozništvo je na račun borovniške železnice začelo propadati. V naslednjih desetletjih je bilo še veliko besedičenja in prelitega črnila o gradnji proge do Vrhnike, dokler ni prišlo v Ljubljani do potresa in je potrebovala material za obnovo, ki ga je Vrhnika imela v izobilju. Lokalna železniška proga je bila takoj umeščena med prednostne naloge. »23. julija 1899 se je na Vrhniko pripeljal prvi slavnostni vlak s povabljenimi gosti, naslednji dan pa je stekel redni javni promet,« je na panoju zapisalo muzejsko društvo. V naslednjih letih so želeli potegniti progo še naprej, do Idrije in Mosta na Soči, a je prva svetovna vojna preprečila načrte. Leta 1935 so progo podaljšali do centra Vrhnike, pred tem je bila postaja pri današnji Mavrici. Po vojni so progo slabo vzdrževali, prihajalo je do nesreč, v ospredje je začel prihajati avtobusni promet. Leta 1966 je bila proga ukinjena, z obrazložitvijo, da ja nerentabilna. Danes v mestu še stoji stavba končne postaje. »Tudi s trenutno razstavo želimo opozoriti na posebno zgodovinsko vrednost tega objekta ter spodbuditi odgovorne, da se ga ohrani in mu dodeli nove, tematsko ustrezne prostore,« so še zapisali v muzejskem društvu.

Odprtju razstave z naslovom »Potovanje na Vrhniko« je prisostvovalo zelo veliko obiskovalcev, ki jim je bil med drugim predvajan tudi filmski posnetek Jožeta Jelenca iz leta 1955. Posnel je nekaj prizorov na železniški postaji na Vrhniki, v samem mestu, zaključil pa s pogledom kamere skozi okno vlaka na vrhniško kotlino med potovanjem proti Kopru.

Odprtje razstave so kulturno obogatili Vita Blažič, Eva Mivšek in Pablo Kovač Takahashi iz Glasbene šole Vrhnika.
Razstava modelov v avli je odprta do 15. decembra, slike v Galeriji pa do 16. novembra.

Gašper Tominc, foto: GT