Kolesarska povezava Vrhnika–Horjul je končana. Čeprav je bilo nekaj pripomb glede krušljive brežine nad Ligojno, ki so jo kasneje sanirali z mrežo, so ljudje zadovoljni. Grenak priokus pa nekako pušča povezava skozi samo naselje Ligojna, ki ni bilo deležno ne novega asfalta ne kolesarske steze. 
Kolesarska povezava Vrhnika–Horjul je končana. Veseli nas, da je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, še bolj pa dejstvo, da se je država hkrati odločila tudi za obnovo obstoječe regionalne ceste, ki je bila slaba, ponekod poškodovana, ozka … Skratka, ni bila zgled varnosti in udobja. Tako je država prevzela glavnino stroškov še za obnovo omenjene ceste, zaradi česar se lahko sedaj v sosednji Horjul zapeljemo udobno in varno. Na žalost pa je stanje v Ligojni ostalo nespremenjeno – no, dodane so talne označbe za kolesarsko stezo. Prvotno je bilo mišljeno, da bo država prenovila tudi dobrih 250 metrov dolg odsek, mi pa bomo zgradili pločnik, a je potem odstopila od načrtov.

Verjetno občina ne bi delala samo pločnika?
Ne, ker po projektih, ki so že izdelani, je treba dva manjša objekta porušiti, pa tudi zato, ker je najprej treba narediti cesto. Bo pa po projektu cesta skozi Ligojno nekoliko širša, kolesarka pot pa bo kljub temu še vedno potekala kar po razširjenem cestišču.

Pa so vendarle kakšni indici, kdaj bi se država lahko lotila tega?
Ne, kajti kadar nanese pogovor na to, dobimo odgovor v pomenu, da bodo proučili možnosti financiranja v prihodnje.

Podobna situacija je tudi v Podgori, o čemer smo pisali v prejšnji številki Našega časopisa.
Da, tudi tam je država lastnica ceste. Tisti najožji del je res kritičen, zato je po projektu predviden večji oporni zid, ki bi dopustil razširitev ceste. A tudi pri tem nam država odgovarja, da bo proučila možnosti umestitve ceste v proračun.

Ko sva ravno pri cestah: pred nedavnim ste na občinski seji sprejeli prenos lastništva Sternenove ceste na občino in nove obvoznice iz vaše lastnine v roke države. Zakaj?
No, prenosa lastništva še nismo opravili, sprejeli smo samo sklep za prekategorizacijo Sternenove ceste in obvoznice, kar je pogoj za prenos lastništva. Po novem bo Sternenova cesta, ki je sedaj državna, postala občinska. Sprašujete, kaj naj bi to koristilo: tako bomo lahko lažje upravljali z njo. Na primer: na njej bomo lahko z občinskim odlokom prepovedali tovorni promet, kar sedaj ni bilo mogoče, ko je bila to državna cesta.

Torej obvoznica postane državna … Kaj pa se dogaja z načrtovano obvozno cesto čez nekdanjo tovarno Liko?
Pravzaprav nič dosti. Pogovori so zamrznjeni. Mi, občina, vztrajamo, da kamnolom plača letno odškodnino občini. Gre za največji državni kamnolom v Sloveniji, ki temu primerno, recimo temu, onesnažuje okolico s svojim prahom, hrupom, miniranjem in tovornim prometom. Zakaj ne bi temu primerno plačal vsakoletne odškodnine v občinski proračun? Eno od takih mogočih rent vidimo tudi v tem, da bi kamnolom financiral izgradnjo omenjene obvozne ceste skozi Liko, saj bi jo večinoma gradili samo zanj.

Pred nedavnim je garderobni objekt v športnem parku dobil uporabno dovoljenje. Kakšna je vizija razvoja parka?
Park z garderobnim objektom še ni končan. Trenutno je v gradnji še skatepark, v nadaljevanju bodo tudi nove tribune, ki bodo sledile smernicam Nogometne zveze Slovenije. Novembra smo park ozelenili še s travo ter drevesi. Tako bo park postal prijeten za posedanje in družabne aktivnosti. Sledila bo faza izgradnje igrišča za rokomet in odbojko na mivki ter teniška igrišča. V kratkem bomo pa začeli graditi še novo športno dvorano, ker je šola brez ustreznih prostorov za šolsko vzgojo.

Nekoč se je nekaj govorilo tudi o otroških igralih?
Saj bodo bila. Postavili smo že plezalno steno, nato pa bo sledilo še otroško igrišče, ki pa bo namenjeno mlajšim otrokom – ne toliko starejšim. S pomočjo Olimpijskega komiteja Slovenije bomo postavili še zunanje telovadne elemente za tako imenovani workout.

Ali to že ne obstaja?
No, to bo nadgradnja tega. Obstoječa pa bomo prestavili na neko drugo lokacijo v občini. Igrišča bodo po naših načrtih urejena v prihodnjem letu. 

In potem je konec del v športnem parku?
Pravzaprav ne, zadnja večja investicija bo obnova stadiona. Uredili bomo atletski del, kjer bi obstoječo podlago zamenjali s tartanom in obnovili nogometno igrišče. Bo kar veliko zemeljskih del, saj je en del stadiona za kar 70 cm nižji od drugega dela.

Govori se, da veliko pozornosti namenjate športu, premalo pa kulturi.
S tem se nikakor ne strinjam. Kulturne programe smo v zadnjih letih okrepili. Število prireditev se je zelo povečalo, povečalo se je tudi financiranje. Obnovili smo Rokodelski dom, kjer imajo prostor tudi kulturna društva. Lahko pa zgodbo obrnemo drugače. V šport vlagamo zato, ker se pretekla desetletja ni skoraj nič.

Očem nekoliko bolj skrita investicija pa trenutno poteka v Blatni Brezovici. Če se ne motim, gre za največjo investicijo.
Res je, to je manj vidna investicija, ker ni v središču mesta, a zato nič manj pomembna. V Blatni Brezovici gradimo kanalizacijo, ki jo bomo povezali s Sinjo Gorico in s centralno čistilno napravo. V drugi fazi pa bomo gradili kanalizacijo še proti Bevkam. Vzporedno z gradnjo kanalizacije v Blatni Brezovici bomo tam uredili tudi novo cesto, pločnik, vodovod in javno razsvetljavo. Skratka, središče kraja bo dobilo novo podobo. Rok za dokončanje del je druga polovica prihodnjega leta.

Pred dnevi ste odpirali predloge za arhitekturno rešitev objekta v Močilniku. So se v predlogih zrcalile občinske želje?
Povabili smo več arhitektov, da predlagajo rešitev za nov objekt. Prejeli smo tri predloge, od katerih je eden v smeri naših želja.

Vi želite, da bi objekt imel gostinsko namembnost?
Da in tudi anketa med občani je pokazala, da si želimo, da bi prostor dihal s tamkajšnjo naravo in služil v gostinske namene. Mi kot občina se z gostinstvom ne ukvarjamo, zato bomo iskali zasebnega partnerja, ki bi prevzel tudi določen del stroškov. V tej fazi težko rečem, kdaj ga bomo izbrali in kdaj bi lahko tam stal objekt. Moram pa reči, da intenzivno delamo tudi glede pridobivanja zemljišča okoli izvira. Del zemljišč je še vedno v zasebni lasti. Bojim se, da če dogovori ne bodo uspešni, da bomo bili prisiljeni v razlastitev.   

Zasebnega investitorja iščete tudi na bajerjih …
Tam smo na prvem območju, ko pridemo k ribnikom, pridobili ustrezna zemljišča, ki nam omogočajo postavitev gostinsko-namestitvenega objekta in parkirišča. A tudi v tem primeru iščemo zasebnega partnerja. Na naš prvi poziv so se odzvali trije zasebni potencialni investitorji.  

Poleti je bila zelo odmevna okrogla miza o vandalizmu, ki jo je v pritličju knjižnice organiziral Klub vrhniških študentov. Tam so govorili tudi mladinskem centru, ki naj bi bil na Vrhniki.
Omenjena okrogla miza je bila zelo dobra, ker je tudi nam odprla oči, saj so na njej sodelovali sogovorniki z veliko prakse. Imeli so nekatere pomisleke, da bi mladinski center odprli v pritličju knjižnice. Pomisleki se mi zdijo smiselni. Ne morem reči, da je ta prostor odpisan za mlade … Kjerkoli ga že bomo vzpostavili, bo v občinskih prostorih. Lahko rečem, da trenutno še delamo na tem.

Leto se končuje. V pripravi je nov občinski proračun. Katere so v njem največje investicije?
Proračun za leto 2025 je že sprejet. Največje tri investicije so: kanalizacija Blatna Brezovica–Sinja Gorica, izgradnja športne dvorane in izgradnja prizidka k zdravstvenem domu za več ambulant in laboratorij, kar pa je v večjem delu tudi investicija zdravstvenega doma.

Kaj pa kakšen asfalt?
Gledali smo, da so krajevne skupnosti po asfaltiranju enakomerno zastopane. V tem trenutku težko izpostavim, kaj. Bi pa omenil dokončanje ceste v Podlipi in pa v letu 2026 obnovo Stare ceste od Lenarta do Jernejevega kota. Načrtovana je tudi prenova ceste od Ligojnskega gasilskega doma do Sinje Gorice, pa še kaj bi se našlo.

Omenjate ceste; kaj pa Tankovska? Ta še ni dokončana.
Tankovsko bomo nadaljevali iz Gabrč proti Tržaški cesti na logaškem klancu. Z deli bomo začeli že letos, če bo le dopuščalo vreme. Na Tržaško cesto se bo priključevala s krožiščem. Dokumentacija je že izdelana, je pa v trenutno v pregledu na direkciji za infrastrukturo. Samo izvedbo krožišča pa bo – tako načrtujemo – prevzela država. Ko bo to končano, bomo imelo kakovostno obvozno cesto po severozahodnem delu mesta.

Na Tankovski je še en nedokončan del pri nekdanji vojašnici.
Res, tam pri vojašnici naj bi sekala del vojašnice, kar bi v praksi pomenilo, da ne bi bilo tistega ostrega devetdesetstopinjskega ovinka. Toda …

Toda?
Toda čakamo na sklep vlade za prenos zemljišč v vojašnici v našo last, mi pa bi v zameno asfaltirali cesto do enote doma upokojencev, ki je na zgornjem delu nekdanje vojašnice. V skladu z dogovorom z ministrstvom smo izdelali vse potrebne projekte, odmerili zemljišča, sedaj pa čakamo na omenjeni sklep vlade.

Gašper Tominc