Teden otroka se začne vsako leto, prvi ponedeljek v oktobru in traja do konca tedna. Letos je potekal od 7. do 13. oktobra, osrednja tema pa je bila Otrok, nepopisan list.

»Vsak otrok se rodi kot nepopisan list, vendar je njegovo odraščanje neločljivo povezano s časom, v katerem živi, pa tudi z vzgojo, šolskim sistemom, družbo in okoljem, ki ga obkroža. Kljub temu pa osnovne potrebe otrok skozi desetletja ostajajo nespremenjene. Vsi otroci, ne glede na čas in prostor, potrebujejo ljubezen, občutek varnosti, topel in zdrav dom. Potrebujejo igro, znanje, druženje z vrstniki, spodbudo, oporo, pomoč ter priložnosti za razvoj svojih talentov in interesov« (Zveza prijateljev mladine Slovenije, 2024).

Otrok je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, nanj vplivali in ga kasneje aktivno spreminjali, morajo spoznati bližnje družbeno okolje. Pomembno je, da spoznajo svoj domači kraj in se seznanijo s tem, kako so ljudje tukaj živeli v prejšnjih časih, hkrati pa spoznavati spremembe v širšem družbenem okolju in po svetu (Kurikulum za vrtce, 1999).

Skozi ves teden smo v našem vrtcu izvajali različne dejavnosti in čas namenili igri, ki predstavlja otrokovo osnovno dejavnost. Teden otroka smo začeli s svetovnim dnevom habitata. Otroci so ustvarjali in izdelovali likovna dela na temo »Barva v arhitekturi«. Vsi oddelki so se odpravili na pohod po Vranskem in bližnji okolici, kjer so iskali kozolce, se pogovarjali, čemu služijo, in na ta način spoznavali simbol slovenske kulturne dediščine. Poslušali smo slovensko ljudsko glasbo, spoznavali ljudske plese in rajali ob spremljavi harmonike. Na igrišču smo imeli kostanjev piknik, otroci pa so ob tem lahko ličkali, luščili in presipali koruzo ter skakali čez elastiko. Ker ima v predšolskem obdobju igra zelo pomembno vlogo, smo zadnji dan namenili prosti igri. Otrokom smo poleg materialov, ki jih imajo vsakodnevno na voljo, omogočili igro z naravnimi  in nestrukturiranimi materiali.

Ob tednu otroka smo se vprašali, ali lahko najdemo kakšne vzporednice med otroštvom nekoč in danes. Na prvi pogled bi rekli, da težko. Toliko se je spremenilo, vendar nekaj pa ostaja enako: samo bistvo “biti otrok”.

Koordinatorici Katja Poljanšek in Vera Piskar