V oktobru smo sprejeli vabilo italijanskega zbiratelja in soorganizatorja sejma »Auto Moto D'Epoca« v Bologni, gospoda A. Altinierja, ter ob priložnosti s ponosom predstavili tudi Vransko.

Odločitev ni bila najenostavnejša, saj smo, tako kot drugi razstavljavci, potrdili svojo udeležbo v zadnjem trenutku, in sicer s strahom. Sejem so namreč po več kot trideset letih uspešnega delovanja v Padovi letos prestavili v Bologno. Zamisel, da ne bo dovolj obiska in da bo polomija, je obarvala naše priprave s sladko-kislim priokusom.

Z veseljem pa smo že prvi dan v Bologni, pri samem raztovarjanju vozil iz našega kamiona, ugotovili, da smo se motili. Številke povedo vse: 13 paviljonov na 235.000 m², 14 avtomobilskih podjetij, več kot 7000 starodobnikov, več deset tisoč obiskovalcev skozi vse štiri dni odprtja, neverjetna udeležba mladih, dvakrat večja prisotnost občinstva na otvoritvenem dnevu, namenjenem zbiralcem in strokovnjakom, s 35-odstotno udeležbo tujcev.

Po 39 letih v Padovi je bil rezultat prenosa na novo prizorišče v Bologna Fiere presenetljiv. Prostori so se podvojili, kar je omogočilo pritegniti najpomembnejše razstavljavce starodobnikov, mlajših avtomobilov in trenutnih klasikov na svetovni ravni, z res zelo visoko kakovostjo razstavljenih eksponatov.  Navdušenci so prihajali ne le iz Evrope, ampak tudi iz Združenih držav, kjer so občudovali resnično obsežno ponudbo na trgu. Velik uspeh je bil tudi za sejem, namenjen dvema kolesoma, s 15.000 m², kjer  so gostili starodobne motocikle, tako dirkalnike kot zbirateljske primerke. Predstavilo se je tudi zelo lepo število muzejev, med njimi tudi mi s svojimi eksponati. S ponosom lahko povemo, da je naš avtomobilček MOPI požel takojšnjo slavo in bil objavljen med sedmimi najbolj zanimivimi vozili celotnega sejma.

Po prvih dveh dneh, namenjenih podjetnikom in zbiralcem, sta sobota in nedelja bili še posebej pestri zaradi številčnosti obiskovalcev. Radovedneži so lahko tako občudovali prvi avto, zgrajen s strani Enza Ferrarija, Ferrari Clinta Eastwooda in Ducati, s katerim se je Lucio Dalla vračal domov po koncertih.

Cene so res nekoliko visoke, pravijo strokovnjaki za starodobnike. Ferrari 512 BB iz začetka sedemdesetih let je ocenjen na 330 tisoč evrov, Dino 246 iz konca šestdesetih let po cenah, ki se gibljejo med 390 in 490 tisoč evrov, različni modeli Porscheja 911 med 90 in 220 tisoč evrov, Lancia Delta Integrale, tako cestne kot dirkalne različice, segajo od 100 do 150 tisoč evrov. Tudi mlajši Pandasi dosegajo impresivne vrednosti: do 14 tisoč evrov. Skratka, trg starodobnih vozil je pravi posel. Oblika dolgoročne naložbe, pod pogojem, da imate potrpljenje počakati, da se vrednost avtomobila, ki ste ga nekoč kupili za nekaj tisoč evrov, v nekaj letih pomnoži. Če je avto seveda zgodovinsko pomemben, se njegova cena skozi čas razvija. Kot okus dobrega vina.

"Premik v Bologno je bil okronan s presenetljivim uspehom razstavljavcev in občinstva," je izjavil Mario Carlo Baccaglini, glavni organizator sejma. "In potrditev, da kultura in trg klasičnih vozil vključujeta obsežno skupnost navdušencev, italijanskih in tujih. Zahvaljujoč ogromnemu in usklajenemu delu smo lahko na sejmu predstavili izjemne primere, edinstvene v svojem razredu, ki lahko zadovoljijo okuse in strasti strokovnjakov in mladih zbirateljev. Veliko zadovoljstvo je tudi videti, da je prostor za motocikle požel takšno navdušenje. Prvič smo jim namenili cel paviljon, z neverjetnimi modeli in ekskluzivnostmi. Pomembna prisotnost novih generacij in tujcev nas usmerja k temu, da prepoznamo sejem kot križišče med Evropo in Motor Valley, kar nas postavlja kot najpomembnejši sejem na evropskem prizorišču."

NGJ