V lanskem letu je skupina jamarjev Jamarskega kluba Črni galeb Prebold in Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica raziskovala jamo Veternica.
Jama je že dolgo poznana. Nahaja se v grapi Globočke v bližini graščine Podgrad. Potok Globočka v jamo ponika in se steka skozi podzemne rove v veliko podzemno jezero. Od tam naprej se vode stekajo proti Podgrajski (Pogreški) jami, kjer izvira Podgrajščica.

Jamo je registriral Egon Pretner že leta 1938. Zagotovo so jo vsaj domačini poznali že prej. Leta 1737 sta se na Vranskem mudila angleška popotnika Pococke in Milles. V njunem dnevniku piše, da sta si ogledala bližnji jami – Škadavnico in Podgrajsko jamo (Shaw, 2008). Veternice ne opisujeta.

Kljub temu da je bila Veternica poznana in registrirana že toliko časa, pa vse do danes ni bilo izdelanega načrta celotne jame. Egon Pretner je izdelal preproste skice od vhoda do jezera. Leta 1998 je Športno društvo Tornado opazilo, da je načrt jame zelo približen in tako so pričeli z merjenjem dela jame, ki poteka od vhoda do jezera. Izmerili so tudi del Cerkvene dvorane in do Ključavnice, ostalo so pustili, saj so ugotovili, da risanje tako zapletene jame ne bo lahko. Nekaj poskusov izrisa jame so v preteklosti izvedli tudi jamarji iz Prebolda, a vedno neuspešno. To nas je vodilo k temu, da smo lani podrobno pregledali vsak kotiček jame.

Izris načrta (tloris in iztegnjeni profil) ni bil najbolj enostaven, saj jama v sebi skriva labirintast preplet rovov, ki se prekrivajo v 4 nadstropjih. Rezultat izjemno sistematičnega in natančnega dela je pregleden načrt in izmerjenih 567 metrov jame, medtem ko je bilo po doslej znanih podatkih le 92 metrov.

Jama nas je presenetila tudi z geološkimi in hidrološkimi značilnostmi. V njej najdemo različne kamnine, od apnenca, breč in različnih vulkanskih kamnin. Posebej zanimivo pa je podzemno jezero s svojim ritmom. Vanj se stekajo vode, ki prihajajo iz potoka Globočka ter vode, ki pritekajo iz Jeronima. Jezero je dolgo 35 m in široko povprečno 2,4 m. Globine so različne, med 1–4 m, največ v predelih, kjer so sifoni (z vodo zaliti rovi, ki ločujejo dele jame). Na eni izmed akcij smo bili priča praznjenju jezera. Jezero je zgrajeno iz treh povezanih bazenov. V Veternici sta dva bazena, ločena s čermi. Tretji bazen pa je v Podgrajski jami in je umeten. Ob suši vodostaj v slednjem toliko upade, da se potem uravnava z vodo iz zgornje ležečih bazenov. V drugem bazenu v Veternici je bil upad vodostaja zelo velik, 1,6 m. Povezave jezera s Podgrajsko jamo še nismo dokazali. V prihodnje načrtujemo potop jamskega potapljača v sifone, ki bo te povezave preveril.

Veternica ni poznana samo zaradi podzemnega jezera, ampak tudi zaradi skrivnega podzemnega rova. Gre za legendo, ki govori, da je bil nekoč na mestu današnje cerkve sv. Jeronima grad. Graščaki so pri Podgradu šli s čolnom čez jezero, nato pa preko rovov prišli neopazno do gradu. Grad je imel tudi svoj vodnjak, ki ni nikoli presahnil.

Ker je jama res nekaj posebnega, smo jo januarja letos prijavili na Putickovo nagrado jamarskega dosežka leta 2016 in bili na tekmovanju zelo uspešni. Naslov jamarskega dosežka leta je sicer pripadel najdaljši slovenski jami Tolminski Migovec s 37,2 km, a smo kljub temu dobili veliko pohval za izjemno dokumentacijo in načrt jame. S tem smo tudi pokazali, da se je prvič na Štajerskem izvedla tako zanimiva in obsežna raziskava kakšne jame in se jo predstavilo strokovni javnosti speleologov.

Kot lahko vidite, je jama res nekaj posebnega in nekaj v teh legendah je tudi res. Na našem blogu (https://jamarji-stajerske.blogspot.si/) smo podrobno opisali naše ugotovitve o jami. Če bi koga zanimal obisk jame, priporočamo, da si jo ogledate v spremstvu izkušenih jamarjev, saj je obisk takšne jame brez ustrezne opreme in znanja lahko zelo nevaren. Lahko nas kontaktirate in vas bomo z veseljem popeljali v naš dragulj pod Dobrovljami.

Vir:
Shaw, R. T., 1997. Škadavnica cave explored by English travellers in 1737. ActaCarsologica, 26, 2, str. 203–224. URL: http://carsologica.zrc-sazu.si/Celestevilke/arhiv/ac26-2.pdf (Citirano: 14. 3. 2017).

Alenka Jelen, Lea Pavrič in Maks Petrič

stajerski.jamarji@gmail.com

040 701 281