Ob deveti uri so pripeljali Marijin kip iz Nove Cerkve. Sprejeli smo ga pri stopnišču pred cerkvijo, kjer so zazvenele fanfare, pesem pevskega zbora ter pozdrav škofa in domačega župnika Antona Pergerja. Marjan Majger, Jurij Marguč, Matjaž Marčič in Miha Lenarčič so Marijo ponesli v cerkev, nato pa smo se z njo odpravili k procesiji okoli cerkve. Bilo je čudovito. V marsikaterih očeh se je zalesketala solza sreče, saj je za vse tiste, ki še nismo bili na obisku pri njej v Fatimi, zdaj ona prišla na obisk.
Po procesiji je sledila sveta maša. Škof Lipovšek je med drugim povedal, da je naša župnija stara že 700 let, kar je zapisano v knjigi dr. Bogdana Kolarja, ki je tudi vojniški duhovnik. Novica nas je presenetila, saj smo pred nekaj leti praznovali 400-letnico župnije, ker smo takrat imeli takšen podatek.
Seveda pa smo se vsi izročili Mariji v varstvo in posvetitev. Marija se je v Fatimi prikazala trem pastirčkom, ki so morali marsikaj prestati ob dokazovanju resničnosti dogodka. Kasneje so izdelali po njihovem pripovedovanju Marijin kip, ki je postavljen v Fatimi. Za potovanje po svetu so naredili kopijo. Zavedamo se, da ta kip »ni malik ali idol, ampak samo pomoč na poti do osebnega stika s Sveto Trojico. To češčenje podob ne pomeni zamenjave oseb s podobami« (Marjan Turnšek, Ognjišče, 604). Nas je pogled na kip prav gotovo spomnil, kaj je Marija naročala fatimskim pastirčkom; in sicer molitev rožnega venca za mir na svetu. Marin kip je pot nadaljeval v Črešnjice, od tam pa naprej po Sloveniji.
Tekst in foto: Milena Jurgec