To velja tudi za krajane Jankove in okolice, ki se zavedajo svojih korenin in spoštujejo krščanske vrednote naših prednikov, zato so v soboto, 25. maja 2024, v rojstni vasi upokojenega škofa dr. Stanislava Lipovška slovesno blagoslovili pet kapel, dve novi in tri prenovljene. Pobudniki so bili upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, Tomaž Lipovšek z družino ter ostali lastniki kapel: Franc Verbič, Miroslav Lipovšek, Ivan Lampret in Marjan Lipovšek mlajši. Izjemnega dogodka so se udeležili številni krajani vojniške občine, vojniški župan, celjski podžupan, predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž, domači župnik Anton Perger in duhovniki iz sosednjih far, duhovniki rojaki, upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek ter predstavnik Srbske pravoslavne Cerkve paroh Goran Šljivić in islamski imam Nazif Topuz. Upokojeni škof Stanislav Lipovšek je kot prvo blagoslovil obnovljeno Dobnkovo kapelo Lurške Matere božje, nadaljeval je pri novi kapeli, ki je pozidana na mestu stare, Janezovi kapeli Rožnovenske Matere božje s podobami sv. Janeza Evangelista in sv. apostola Tomaža. Kot tretjo je blagoslovil kapelico sv. Janeza Nepomuka ob gozdni poti Ilovca – Dedni vrh in kot četrto Funtjekovo kapelo Srca Jezusovega s podobama blaženega A. M. Slomška in sv. Florjana. Zadnja je bila blagoslovljena nova kapela s podobami Svete družine, sv. Antona Puščavnika in sv. Stanislava Kostke pri škofovi Železnikovi domačiji. Podobe na kapeli je poslikal slikar Jože Kramberger iz Mozirja.

Pri njej so zbrane nagovorili župan Branko Petre, upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, ki je tudi vodil šmarnično pobožnost. Litanije Matere Božje je pel moški oktet, ljudsko petje je spremljala Pihalna godba iz Nove Cerkve. Ob koncu slovesnosti so bila podeljena priznanja lastnikom kapel za opravljeno veliko delo, zaslužni in navzoči pa so bili pogoščeni pod Železnikovim kozolcem.        

Slovenci živimo v raju pod Triglavom in smo lahko ponosni na prelepo domovino z naravnimi lepotami, ki so vsepovsod posejane z mnogimi cerkvami in z verskimi znamenji. Znamenja so nastajala vedno z določenimi razlogi, ali so bile to zaobljube ob nesrečah ali pa kot prošnje za zdravje, mir, lepo vreme …, zato so posvečene Jezusu Kristusu, Božji Materi Mariji ter svetnikom in svetnicam Božjim, ki jih Slovenci posebno spoštujemo in se jim priporočamo.

Tekst: Jože Žlaus

Foto: arhiv Tomaž in Marjan Lipovšek