Glavni lik je bil vzet iz Svetega pisma. Spoznavali smo preroka Danijela. Z njim smo se podali na pot in odkrivali ter se učili vrednot, kot so moč molitve, zvestoba Bogu, čistost, spoštovanje svetega in božje varstvo. Skozi zgodbo o Danijelu smo spoznavali, kako je Bog Danijela vodil in varoval, saj mu je ta ostajal zvest v različnih življenjskih preizkušnjah. Uči nas, da je zvestoba, čeprav danes nemalokrat razvrednotena, večna vrednota, in da »se splača« biti zvest.

Vsak dan v oratorijski vasi je bil nekaj posebnega. Prvi dan smo se dvignili s kavča, iz naše cone udobja in se podali v moči molitve na pot z Danijelom. Letos nas je prvič presenetila nevihta. Naše kosilo se je hitro končalo, saj nas je v zavetju športne dvorane v Novi Cerkvi pred nevihto na varnem čakala velika oratorijska olimpijada s pridihom nogometnega navijanja.

Drugi dan smo odkrivali, kako je potrebno notranje čiščenje srca in ne samo lep zunanji izgled. Spoznavali smo, kako Bog skrbi za nas in da je vsak izmed nas del velikega Božjega načrta. Ta dan smo se srečali z mlado prostovoljko – misijonarko, našo nekdanjo animatorko in voditeljico oratorija Mojco Oprčkal, ki je del svojega časa namenila otrokom na Madagaskarju v Afriki in skupaj z ekipo pripravljala afriške oratorije. Med drugim je z nami delila izkušnjo v sliki in besedi, kako izvesti oratorij na Madagaskarju, ko je 150 otrok in pet animatorjev. Ob tem pa premostiti še dolgo pot in vse potrebne rekvizite za izvedbo oratorija pretovoriti iz Slovenije v Afriko. Njena zgodba je marsikoga pustila odprtih ust.

Po nekaj letih smo se v sredo ponovno odpravili na oratorijski izlet. Odkrivali smo korenine naših prednikov, ki so pogumno pričevali za slovenski jezik, kulturo in vero. Tudi mi smo na tnalo postavili svojo zvestobo Bogu in naši domovini. Obiskali smo rojstni kraj našega prijatelja, kaplana in danes nam ljubega blaženega škofa Antona Martina Slomška. Ob slovesni oratorijski maši, ki jo je daroval naš največji oratorijanec, gospod župnik Alojz Vicman, smo podoživljali čas, ki ga je živel Slomšek v svojem rojstnem kraju. Ob čudovitih freskah »ponkovške« cerkve sv. Martina smo si lahko v živo predstavljali njegovo gorečnost za vero in domovino. Že prej pa so nam prijazne gospe TD Ponikva na Slomškovi domačiji predstavile njegovo življenje in delo. Ob koncu nam je uspelo osvojiti še hrib sv. Ožbolta nad Ponikvo, na katerem je Slomšek preživel svoje otroštvo in se uril v pridiganju ljudem, pa tudi živalim.

Predzadnji dan smo odkrivali pomen svetega in da je vsako življenje sveto ter vredno spoštovanja. Najstarejša oratorijska skupina je tudi to leto obiskala delovni terapevtski center VDCU Dobrna v Višnji vasi. Sodelovali smo na njihovih delavnicah in predstavitvi, pa tudi sami prinesli v glasbi delček oratorijskega življenja. Drugačnost bogati in gradi celotno skupnost, katere del smo vsi mi, ne glede na barvo, spol, vero ali sposobnosti, ki jo ima vsak izmed nas. V popoldanskem času smo izvedli veliko babilonsko vodno-blatno olimpijado.

Zadnji dan oratorija smo se izročili v božje varstvo in si kot simbol nadeli krila. V zaupanju, da nam Bog vedno stoji ob strani, smo oratorijsko vas zaprli s slovesno zahvalno sveto mašo.

Projekt oratorij je zgodba premnogih rok in tudi skritih dobrotnikov ter podpornikov. Dokaz več, kaj lahko naredimo, ko se niti povežejo med seboj in podarijo tisto, kar največ lahko vsak da ... pa tudi, če je to samo en objem.

Tekst: Mateja Oprčkal

Foto: Riana Solar