Zima je čas, ko lastniki v gozdu, mejicah ali ob vodi izvajajo sečnjo ter obrezovanje dreves in grmovja. Z gozdnim prostorom upravlja Zavod za gozdove Slovenije. Revirni gozdar se sreča z lastnikom in skupno določita drevesa, ki so predvidena za posek na podlagi gozdnogospodarskega načrta. Revirni gozdar odkaže drevesa in zavod izda odločbo o poseku. Drugače pa je pri mejicah in obvodni vegetaciji, katero upravljajo lastniki po lastnem vedenju in potrebah.

Posamezna drevesa, lesna vegetacija v obliki linij (mejice, obvodna drevnina) in sadovnjaki predstavljajo edino obliko visoke vegetacije v odprti kmetijski krajini. Ta vegetacija pa ima veliko pozitivnih učinkov tudi na kmetijske površine. Obrežna vegetacija stabilizira rečno brežino in s tem ohranja potek in obliko struge. Brez vegetacije se erozijska moč vode poveča in kaj kmalu povzroči izgubo kmetijskih površin ob strugi. Visoka vegetacija blaži učinke vetra, zato je zmanjšano izparevanje vode iz tal. Vlaga se v območjih bogate zarasti mejic zadržuje dlje časa in s tem zagotavlja rastlinam potrebno vodo tudi v času pomanjkanja padavin. V lesni vegetaciji se naseljujejo naravni plenilci poljskih škodljivcev (kanje, sinice, pikapolonice in drugi plenilski hrošči). Obvodna vegetacija tudi filtrira vodo s kmetijskih površin in zmanjša vpliv spiranja gnojil na kakovost tekoče vode. Obvodna drevnina je vir lesa za gospodarstvo, predstavlja pa tudi zavetje pred sončno pripeko in še bi lahko naštevali.

Vegetacija ima veliko pozitivnih učinkov tudi na naravo, od katere je kmetijstvo odvisno. V mejicah in obvodni vegetaciji živijo mnogi organizmi, ki najdejo v njihovem zavetju svoj dom, hrano ali partnerja za razmnoževanje. Mnoge živali izkoriščajo porasle površine za varno selitev in dnevne migracije, na primer na območja z boljšo prehrano. Obvodna vegetacija blaži dnevna nihanja temperature vode, oblikuje strugo in brežine, na drevju pa so prisotni plenilci vodnih živali ipd. Učinki, ki jih ima vegetacija za ekosistem, so pomembni še posebej v naravovarstveno pomembnih območjih: parki in druga zavarovana območja, območja Natura 2000, naravne vrednote in ekološko pomembna območja.

V želji po ohranjanju vsestranske koristi obvodne vegetacije je Ministrstvo za okolje in prostor določilo »redčenje in odstranjevanje obrežne vegetacije« kot poseg, za katerega si je treba pridobiti dovoljenje za poseg v naravo, če je drevnina v zavarovanem območju, območju naravne vrednote ali območju Natura 2000. Postopek je za lastnika obvodne vegetacije brezplačen in traja največ en mesec. Lastnik pošlje na upravno enoto vlogo, iz katere je jasno razvidna lokacija posega. Izvajalec del tako pridobi morebitne pogoje, ki jih je potrebno upoštevati pri sekanju vegetacije. Podatki o naravnih vrednotah, zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000 so že več let dostopni javnosti preko interneta (http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/) ali v pisarnah območnih enot Zavoda RS za varstvo narave. Poleg dovoljenja in izdanih pogojev pa velja še ena splošna časovna omejitev sekanja drevnine v vseh mejicah, živih mejah in obvodni vegetaciji. Med 1. marcem in 1. avgustom se drevnina ne seka, ker je to časovno obdobje gnezdenja in razmnoževanja večine vrst ptic. to določa Zakon o divjadi in lovstvu. Pri poseganju v obvodno vegetacijo se priporoča upoštevanje še sledečih usmeritev:

• Izvedejo se nujno potrebna dela, pri čemer se prednostno opravi posek nestabilnih dreves in tistih, ki ovirajo pretok.
• Prednostno se odstranijo invazivne in tujerodne vrste (robinija ali akacija, veliki pajesen, octovec).
• V obrežno vegetacijo se posega zgolj na eni strani brežine, na drugi strani pa ne prej kot v razmiku dveh let.
• Na brežini se ohranjajo panji, ki stabilizirajo brežino in ne ovirajo pretoka.
• Odstranjena drevesna in grmovna zarast se na brežinah ne sežiga.
• Posegi se izvedejo v čim krajšem možnem roku.
• Ohranja se tradicionalen način obrezovanja vegetacije (na primer obrezovanje glavatih vrb).

Spoštovanje zakonodaje pri ohranjanju obvodne vegetacije ni zahtevno opravilo, če se sečnje lotimo načrtno in pravočasno. Vsak dober gospodar se zaveda, da zamenjana jablana v sadovnjaku še nekaj let ne obrodi, zato mora biti pomlajevanje načrtno. Že naši predniki so znali umno ravnati z obvodno vegetacijo in v sožitju z naravnimi procesi. Tak način ravnanja je zaželen tudi v prihodnje.

Pripravil: Gregor Kalan, Zavod RS za varstvo narave, OE Celje