Hodili so po res razgibani pokrajini. Travniki so lepo pokošeni, njive in vrtovi skrbno obdelani, poslopja nova ali lepo obnovljena. Ob po šolsko obdelanih vinogradih pa mnogo kje klopotec naznanja bogato trgatev. Po zaselkih pa so kar na gosto posejana lepa verska znamenja – križi in kapele. Vidi se, da tu živijo dobri, prizadevni ljudje. Veliko mladih ljudi se je odselilo v dolino, a rojstne domačije lepo obnavljajo ali zgradijo na novo. Verjetno tudi za spomin na otroštvo in prednike. Tudi vikendaši so verjetno veliko prispevali, da pokrajina ni zapuščena. Pohodniki so hodili po stranskih poteh, tudi po strmih, že davno opuščenih kolovozih. Sedaj so ceste boljše, tudi s povsem novo asfaltno prevleko.

V Malih Dolah so obiskali vinogradnika Francija Bezovška, ki je bil med ustanovitelji društva. V tej zidanici je bil 23. 6. 2003 ustanovni občni zbor. Žena Tanja je že 10. leto neumorna računovodkinja. Pred leti je tu mentor Roman Štabuc prikazal pravilno saditev vinske trte (krasno uspeva).

Pri domačiji Martina Dobrotinška jih je pričakal lep zvok harmonike in zimzelene Slakove melodije. Na Zgornjih Slemenah je gospodar Miha Šelih (Kumšek) razložil pravilno sečnjo kostanja. Sekali so samo med »veliko in malo mašo« tri dni po polni luni. Bil je znan »cimerman« in izdelovalec vinogradniškega kolja. Pravi, da je do sedaj izdelal več kot 500 tisoč kolov, največ za Agrokombinat in Vinag Maribor. Kljub visoki starosti 84 let po naročilu še vedno pripravi kolje. Občudovali so mladega fanta (bodoči gospodar?), ki je z veliko vnemo opisoval delo z goseničarjem na izjemno strmem terenu vinograda Ivana Šibanca.

Opazili so tudi staro vinsko zidanico. Po izdelavi oken mora biti zelo stara. Vinogradniki upajo, da jo bodo lastniki s pomočjo občine ohranili za zanamce. Zadnja postaja prijetnega pohoda pa je bila v Kladnartu pri Francu Dajčmanu. On letos zavzeto skrbi za TRTO, ki letos spet komaj čaka trgače na čelu s slovensko vinsko kraljico, da potrgajo njenih več kot 20 lepih grozdov. Iz tega grozdja bosta društvena kletarja Miran Kovač in Peter Martič stisnila mošt, vino pa na to natočila v 0,2-litrske stekleničke kot jubilejno vino ob 10. obletnici vinogradniškega društva.

Ko so ustanovitelji društva Mirko, Franci, Vanč, Jože,  Pavle in drugi gledali šolsko obdelane vinograde, lepo urejene kleti s pretežno kovinsko posodo, na stenah pa napisane vinske reke, obešene like zavetnikov svetega Urbana in Martina ter lepo okvirjena priznanja - medalje in »brentače« za nagrajena vina -  jim je bilo toplo pri srcu. Njihov cilj . ideja dvigniti raven vinogradništva in kletarstva tudi v domačem okolju - je uresničen!

Zanimivo, da je bila to soboto trgatev v vinorodni deželi Podravje na višku. Pohodniki pa niso srečali nobenega trgača. Verjetno so upoštevali nasvet mentorice Tadeje Vodovnik: »Ne trgajte takrat kot sosed, ampak ko je grozdje tehnološko zrelo!«

Za zaključek pa nas je neumorni društveni organizator Miran Kovač s traktorjem zapeljal v dolino. Pri treh križih so nas čakali avtomobili.

Vinogradnik Dolči Videnšek pravi, da smo v lepi pokrajini lepo urejenih vinogradih in kleteh, z obiskom pri izjemnih gostiteljih ter druženjem s prijatelji doživeli prelep jesenski dan. Vse to nas je navdalo s pozitivno energijo.

Naj bo tako tudi na V. pohodu v letu, ko društvo praznuje 10. obletnico plodnega delovanja. SE VIDIMO!

Pij malo, pij dobro!

Pavle Leskovar