Na četrtkovem srečanju smo gostili vrtičkarje. Da bo čim bolj domače, smo pod vodstvom Lojzke Operčkal, spekli kruh. Skrbno smo opazovali njene spretnosti in se tudi veliko naučili. Povabili smo otroke z vzgojiteljicami iz Vrtca Mavrica, da skupaj spečemo žemljice. Otroci so  radovedno spremljali celoten postopek. V veselje jim je bilo, da so lahko tudi sami sodelovali. Skupaj smo se razveselili tudi ravnateljice vrtca, gospe Martine Ošlak, ki nas je prišla obiskat. Po prostorih je dišalo po peki, po kruhu prav tako kot nekoč, ko so naše mame pekle kruh. Otroci so nam res popestrili dan z zvedavimi vprašanji in iskrenih pripovedih.

V petek pa smo skrbno pripravili mize in nanj naložili domač kruh, med, ki sta nam ga podarila naša čebelarja Bojan in Vinko, maslo, domače mleko, skuto in jabolka. Zbralo se je lepo število občanov, ki so ob spominih kako je bilo včasih, drug drugemu pripovedovali o lepih trenutkih, ko so doma bili taki zajtrki skoraj vsak dan. Le za maslo ni bilo denarja, mleko in med so imeli doma. Za nekatere pa so bile te dobrote kdaj pa kdaj na mizi.

Ob klepetu je bil naš zajtrk edinstven, poln emocij in dobre volje. Hvala vsem, ki ste pripomogli k ustvarjanju mozaika lepih trenutkov ob prijateljih, ob tkanju lepih dni, dni v vojniški Čebelci.

Tekst: Dragica Mirnik

Foto: Lea Sreš