Katica Pešak se je rodila kot Katarina Novačan leta 1934 na Straži pri Novi Cerkvi v kmečki družini s petimi otroki. Obiskovala je učiteljišče v Celju in se leta 1954 zaposlila na OŠ Socka. Hitro se je povezala s krajem in začela delovati na kulturnem in predvsem na humanitarnem področju. Organizirala je zdravstvena predavanja, tečaje za prvo pomoč in nego bolnika na domu, ki so se jih ljudje množično udeleževali; bila je mentorica Mladih članov RK na OŠ Socka in Nova Cerkev. V tem času je diplomirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Leta 1969, ko je morala zaradi bolezni glasilk prenehati s poučevanjem, se je zaposlila kot tajnica na OŠ Vojnik, nazadnje pa je delala na KS Nova Cerkev.
Leta 1972 se je z družino preselila v Novo Cerkev, kjer je s humanitarnimi dejavnostmi nadaljevala. Dolga leta je opravljala funkcijo predsednice Sveta za socialno varstvo v KS Strmec, bila je dolgoletna predsednica v KORK Strmec, še prej pa KORK Socka. Vse svoje življenje se je posvečala starejšim, bolnim, pa tudi mlajšim pri pridobivanju štipendij in uveljavljanju različnih pravic. Z njeno pomočjo je leta 1986 začela v Novi Cerkvi delovati postaja Rdečega križa. Skrbela je, da se je KORK Socka oz. Nova Cerkev aktivno vključeval v vse akcije republiškega RK. S sodelavkami so obiskovale starejše in osamljene sokrajane in jim rojstni dan popestrile z manjšim darilom in kulturnim programom – po navadi se jim je pridružil kak mlad član RK s harmoniko. Redno je skrbela tudi za krajane, ki so starost preživljali v različnih domovih – organizirala je kulturne nastope v domovih v povezavi z MPZ iz Nove Cerkve, velikokrat je te nastope tudi povezovala, predvsem pa je pisala tekste za koncerte zbora. Po letu 1992 je aktivno sodelovala s Karitas.
Preko Centra za socialno delo v Celju ali s pomočjo patronažne službe je vedno poskušala kar najhitreje rešiti vsak problem. Vsa leta je skrbela, da je hrana preko RK in Karitasa dosegla najbolj potrebne krajane, pomagala je pri pridobitvi različnih življenjskih potrebščin za ljudi v stiski in organizirala tudi dostavo. V vseh letih je v povezavi z obema šolama organizirala medgeneracijsko druženje otrok in starejših. Pod njenim vodstvom sta RK Socka in Nova Cerkev zbrala ogromno solidarnostnih sredstev za pomoč ljudem. Posebej je ponosna, da imamo v kraju več prejemnikov zlatega priznanja krvodajalcem za 50 in več darovanj krvi in da je ljudi, ki so pripravljeni darovati kri, še vedno zelo veliko – morda tudi zato, ker se jih je vedno spomnila z voščilom za novo leto, ki mu je vedno priložila tudi povabilo k udeležbi na krvodajalsko akcijo.
Posebno poglavje njenega delovanja pa predstavljajo govori, ki je je vrsto let pisala in tudi prebirala ob slovesu od umrlih sovaščanov … Za svoje humanitarno delovanje je prejela več priznanj (priznanje Skupnosti socialnega skrbstva leta 1989, državno priznanje SFRJ Red dela s srebrnim vencem, zahvalno listino v akciji Naše žene Ljudje odprtih rok, več različnih priznanj RK).
Naše druženje je prehitro minilo, z gospo Katico ni nikoli dolgčas. Z nami je delila veliko lepih spominov, povprašala je po ljudeh, kot da je včeraj prenehala s svojimi aktivnostmi. Spoštovana gospa Katica Pešak, v imenu vseh, ki smo imeli čast z vami preživeti nekaj prazničnih uric, vam še enkrat čestitamo ob osebnem prazniku z željo, da še dolgo ostanete aktivni z vašo pozitivno energijo in, da se naslednje leto zopet vidimo.
Pri podatkih o življenju slavljenke nam je prijazno priskočila na pomoč Alenka Žnidarič Pešak, ki jih je uredila skupaj z mamo Katico Pešak. Hvala.
Tekst: Jožica Stropnik
Foto: osebni arhiv