Dan je bil prav poseben. Z našimi Lojzko Operčkal, Mileno Založnik, Hermino Lipovšek in Danico Belak smo zjutraj prišle v Čebelco s prav posebnim namenom, vesele in polne pričakovanj. Vedele smo, da se nam obeta čudovit dan. Pričakovale smo obisk. Posebni gostje, varovanci iz Lambrechtovega doma s spremstvom, imajo danes dan za potepanje. Želele smo jih pogostiti in jim postreči z zdravim obrokom, da se bomo lahko pogovarjali o življenju na podeželju in kuhinji v starih časih. Jajčni štruklji, skutini štruklji in kompot iz bučk z jabolki so bili prava izbira. Lojzka je prava mojstrica pri pripravi teh jedi. Za pestrost pa je poskrbela Majda Brežnik, ki nam je pokazala, kako so včasih izdelovali rože iz kreppapirja ter krasili z njimi kapele in domove. Po predstavitvi je vsem zbranim naredila svojo rožico za spomin.
Miza je bila polna dobrot, pogovor je stekel sproščeno kot s starimi znanci. Da brez harmonike in ubranega petja ni zabave, pa tudi vemo. Zapeli smo par pesmi, klepetali in si obljubili, da se še srečamo. Varovanci so povedali, da so veseli, da jim dom omogoča takšna srečanja, druženje, da je njihova jesen življenja posuta z dogodki, ki jim dajejo spodbudo in voljo do vsakega trenutka življenja. Takrat, ko te kaj boli, ko si osamljen, se spomniš takšnih trenutkov, se spomniš, da so ob tebi in s teboj ljudje, ki jim je mar, ki se trudijo, da živimo lepo, so rekli.
Podajmo sočloveku dlan, usedimo se k njemu, ponudimo mu besedo in mu kaj spodbudnega povejmo, privabimo mu nasmeh na obraz. Solza žalosti bo takoj postala solza radosti, solza sreče. Delimo srečo z malimi pozornostmi, osrečujmo druge in bomo tudi sami srečni.
Hvala vsem, ki ste bili del tako lepega dogodka, hvala prijaznima spremljevalkama.
Tekst in foto: Dragica Mirnik