Posledice vandalizma

• Razbite svetilke, ki ne kazijo le okolja, ampak tudi otežujejo gibanje ponoči ter zmanjšujejo občutek varnosti.
• Premaknjeni, poškodovani ali odstranjeni prometni znaki, ki predstavljajo resno nevarnost za vse udeležence v prometu.
• Prevrnjeni smetnjaki lahko ogrožajo pešce in voznike.
• Uničeni spomeniki pomenijo neposreden napad na kulturne dobrine, ki jih varujemo ne le zase, ampak tudi za prihodnje generacije.
• Poškodovana igrala na otroških igriščih so nevarna za otroke in preprečujejo njihovo varno igro in sprostitev.
• Uničene cvetlične gredice, polomljene drevesne veje in klopi ne kazijo le našega okolja, temveč tudi zmanjšujejo kakovost življenja vseh prebivalcev.
• Razbita steklovina predstavlja resno nevarnost, saj se lahko otroci in drugi mimoidoči hudo poškodujejo.

Čeprav je storilce vandalizma pogosto težko izslediti, še posebej, ko gre za mlajše otroke ali mladostnike, je pomembno, da se takšna dejanja ne tolerirajo in se zoper njih ustrezno ukrepa.

Zakonska opredelitev vandalizma: vandalizem kot kaznivo dejanje je v Sloveniji opredeljen v dveh zakonih:

1. Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) v 16. členu opredeljuje vandalizem kot prekršek, ki ga stori oseba, ki namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture (komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, igrala itd.). Za takšno dejanje je predvidena globa;
2. Kazenski zakonik (KZ-1) v 220. členu določa kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Storilec, ki tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi nerabno, je lahko kaznovan z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let, pri večji škodi pa celo do petih let. Pregon se začne na predlog oškodovanca.
   
   

Kaj lahko storimo?

Kazen je le kratkoročna rešitev, ki preprečuje nevarno ravnanje, vendar ne odpravi vzrokov za vandalizem. Ključ do dolgoročne rešitve je ustvarjanje takšnih razmer, da do nesprejemljivih dejanj sploh ne pride. Ob vandalskih dejanjih ne smemo ostati brezbrižni. Vsak od nas ima odgovornost, da prispeva k čistemu, urejenemu in varnemu okolju. S tem krepimo medsebojne odnose in zagotavljamo kakovostno življenje v našem okolju. Vse oblike vandalizma so nesprejemljive in jih moramo kot skupnost obsoditi, saj lahko neposredno vplivajo na občutek varnosti in kakovost življenja. Če opazite vandalsko ravnanje, nemudoma pokličite na interventno številko 113. Le s skupnimi prizadevanji lahko ohranimo okolje, ki bo prijazno za vse.

Motorna kolesa in mopedi ne spadajo na otroška igrišča

Martin Kumer, Policijska postaja Celje: "Pametno glavo varuje čelada, hitro je hitro prehitro in v prometu nismo sami. To niso samo prazni stavki in všečne fraze, pač pa realnost modernega časa. Na cesti se pojavlja vse več različnih udeležencev cestnega prometa, ki morajo biti pozorni na dogajanje okrog sebe, biti strpni do drugih udeležencev in še posebej biti pozorni na ranljivejše udeležence cestnega prometa. Pešci, kolesarji in uporabniki posebnih prevoznih sredstev (npr. skiroji,  e-skiroji) imajo manj možnosti preživetja prometne nesreče, kot vozniki motornih vozil, zato so ti dolžni biti še bolj pozorni nanje. Ker pa je vsaki vrsti udeležencev cestnega prometa ustrezna zgolj določena prometna površina, si ne smemo vzeti pravice do uporabe nepravih prometnih površin. Tako kot parkirana vozila ne sodijo na pločnike in na kolesarske steze, motorna kolesa in mopedi ne spadajo na otroška igrišča in v mestna središča. Ker pa zgledi vlečejo, smo starši tisti, ki smo dolžni svojim otrokom povedati in pokazati, kaj je odgovorno ravnanje v cestnem prometu, ter jih poučiti, kaj je prav in kaj ne. Samo tako bodo lahko v procesu odraščanja pridobili kar največ spoštovanja do drugih udeležencev cestnega prometa in dovolj samozavesti za kasnejšo varno samostojno udeležbo v cestnem prometu."

Nataša Kos, Medobčinska inšpekcija in redarstvo, Martin Kumer, Policijska postaja Celje

Foto: arhiv občine