Njegova otroška in mladostna leta so potekala v času vojne in po njej, zato so bila zaznamovana z revščino in skromnostjo, vendar ga je vse to oblikovalo v močnega in delovnega človeka.

Spominjamo se ga kot uspešnega smučarskega skakalca, ki ni tekmoval na modernih Elanovih smučeh, ampak na smučeh domače proizvodnje. Z bratom sta na tekmovanjih prislužila kakšno tono premoga, da so imeli doma pozimi toplo. Blizu doma, za bolnišnico v Vojniku, je zgradil 25-metrsko smučarsko skakalnico, ki je bila mnoga leta kraj zimskega veselja. Vzgojil je veliko odličnih smučarskih skakalcev. Učenci Osnovne šole Vojnik so imeli tam čudovit prostor za izvajanje zimskih športnih dni. Uspešno je sodeloval na zimskih tekmovanjih tekstilcev, saj je bil zaposlen v Tovarni volnenih odej v Škofji vasi.

Njegov dom je bil tudi dom mnogih, ki niso imeli kam, pa so se za nekaj časa zatekli k njemu. Vedno so bila odprta vrata za ljudi, ki so potrebovali streho ali kakršnokoli pomoč. Bil je strokovnjak za marsikaj. Čeprav mu življenje ni prizanašalo, saj mu je poleg ostalega zelo kmalu umrla žena Nežika, je vztrajal in delal dobro. Zelo se je veselil športnih uspehov vnuka Marka in vnukinje Ane.

Bil je član gobarske družine Bisernica in nadvse uspešen gobar. Zelo rad je nabiral zdravilna zelišča in prijatelji so ga imenovali kar ''Rož'ca''. Za svoje urejeno domače okolje je prejel priznanje Turističnega društva Vojnik. Znane so bile njegove opletene steklenice. Znanje pletenja je rad prenašal na druge. Na splošno je svoje znanje rad predajal drugim.

Bil je član društva upokojencev in njegov praporščak.

Že kot otrok je postal član PGD Škofja vas, kot mladostnik član Strelskega društva Vojnik, kot mladenič pa se je udeleževal delovnih akcij po takratni domovini in za to prejel odlikovanje.

Z izobraževanjem je vseskozi pridobival znanje in spretnosti, ki jih gasilec potrebuje. V TVO Škofja vas je bil uspešen obratovodja in poveljnik Industrijskega gasilskega društva. Kasneje je postal član PGD Vojnik in nekaj časa tudi PGD Ljubčna.

54 let je bil član gasilske organizacije.  V teh letih je sodeloval v številnih gasilskih akcijah, na tekmovanjih in prireditvah. Bil je član Upravnega odbora PGD Vojnik.

Izobraževal se je, dosegel čin gasilski častnik II. stopnje, bil je gasilski sodnik, mentor gasilskim ekipam, kjer je svoje znanje kvalitetno prenašal na sotovariše in mlajše, na veteranke, postal je veteran in tudi sam zelo uspešno tekmoval v veteranskih vrstah. Ko mu je začelo pešati zdravje, je to moral opustiti. Za svoje delo je prejeli številna priznanja, med drugim značko za 50 let članstva, za 40 let dela v operativi, gasilsko plamenico III. in II. stopnje ter plaketo veterana.

Vinko Žgajner se je s svojim delom vsidral globoko v srca mnogih ljudi ter se vpisal v zgodovino razvoja športa in gasilstva v Vojniku.

Milena Jurgec