Na vprašanje, kaj je duševno zdravje, je veliko možnih odgovorov. Gre za stanja, ki jih ne moremo opredeliti enoznačno in se gibljejo med duševnim blagostanjem in duševnimi motnjami. Številni bi to opredelili kot dobro psihično počutje s pozitivnimi občutki, veseljem, srečo, zadovoljstvom, samospoštovanjem, občutki sprejetosti in sposobnost ustvarjanja dobrih medosebnih odnosov. Duševno zdravje ni samo odsotnost duševnih motenj, gre za kvaliteto radostnega bivanja in možnost, da so ustvarjeni pogoji, da posameznik lahko osmisli svoje življenje. Za to so potrebne primerne zaposlitvene možnosti, odsotnost revščine, možnosti zagotovitve bivanjskih standardov in pozitivne vrednote, ki se ustvarjajo v družbi.

Živimo v družbi, ki se vsega tega deklarativno zaveda, revščina v družbi pa narašča, pritiski delovnega okolja in stresne obremenitve se povečujejo, osnovne bivanjske potrebe je vse težje zagotoviti, otroci so pred velikimi pritiski družbenega okolja in problemi, ki so povezani s kompleksnostjo življenja, zlorabo drog, med vrstniškega nasilja. Ljudje smo odtujeni, omreženi s spletnimi vsebinami, ki nas odvračajo od vzpostavljanja pristnejših in bolj zadovoljujočih odnosov. Narašča predvsem trend obolevnosti, ki izvira iz pritiskov družbenega okolja, stresnih obremenitev in odvisnosti. V porastu je število ljudi s sindromom izgorelosti, k čemur pomembno prispeva večopravilnost in slabi delovni odnosi, zlasti pomanjkanje spoštljivosti.

K vse večji pojavnosti duševnih motenj v Sloveniji pristopamo na več načinov. Izdelana je Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki poleg ustaljenih postopkov zdravljenja v obstoječih zdravstvenih zavodih, podpira odpiranje regionalnih Centrov za duševno zdravje. Delujoči so tudi programi za krepitev zdravja in drugi zdravstveno vzgojni programi ter programi psihosocialne pomoči. Ljudje iščejo pomoč psihoterapevtov v procesih zdravljenja, pa tudi za dvig kvalitete življenja. Postajamo bolj občutljivi na razne psihične odklone, imamo bistveno več znanja in preko spletnih vsebin večji vpogled v spoznanja drugih, približala so se znanja o možnih oblikah samopomoči in vedno več je zavedanja o potrebah po spremembah.

Kaj lahko v tem smislu storimo sami? Sodobno življenje je ukrojeno po meri potrošniške družbe, v kateri se ustvarjajo pogoji notranjega nemira, beganja misli, napetosti in drugih stresnih obremenitev. To blažimo s pridobivanjem materialnih dobrin, kar prinaša samo trenutno zadovoljstvo. Gre za vprašanje, kako ponovno upočasniti življenje, zavestno iskati v vsakem dnevu trenutke tišine in miru, povezanosti z naravo in s seboj, poglabljanje stikov in odnosov z ljudmi, ki jih imamo radi, skrb za drugega, ki mu namenimo pozornost, ker to dviguje zadovoljstvo tudi v nas samih. Gre tudi za iskanje lastnih področij kreativnosti in preko tega za izražanje sebe na drugačen, pristnejši način. Sodobni telefoni, ki so postali del nas, so orodje in so nam lahko v pomoč pod pogoji, da ohranjamo zavestno rabo te tehnologije in jim pretirano ne podrejamo dragocenih trenutkov dneva.

Duševno zdravje je temelj zdravja nasploh, kar pomeni, da je v tesni povezavi s telesnim zdravjem. Za ohranjanje obojega je dobro ustvariti pogoje, ki se začnejo že na področju ureditve spanja, skrb za uravnoteženo prehrano in dovolj gibanja. Meditacija, joga in razne tehnike sproščanja so načini obvladovanja vsakodnevnega stresa.

Zavedanje vseh teh dejavnikov  in v tem smislu spreminjanje življenjskega sloga pripomore k bolj uravnoteženemu življenju in k temu, da smo notranje mirnejši, kar prispeva k krepitvi duševnega zdravja.

Metoda Vidmar Vengust, dr. med., specialistka psihiatrije

Psihiatrična bolnica Vojnik