Vsako leto se že slab mesec pred praznikom zbirajo v hiši Antona Brecla, kjer ob druženju izdelajo butari, visoki 18 metrov. Za izdelavo butar pomagajo vsa društva kot tudi podjetniki iz kraja.

Od devetih vrst lesa, ki sestavljajo butaro, sta ti dve izdelani kar iz sedmih: leska, mačice, črensla, dren, oljka, pušpan in božji les. Butari okrasijo z barvnimi trakovi, okoli celotne butare ovijejo verigo iz bršljana, ter privežejo pomaranče. Na vsaki butari je 15 kg pomaranč. Te ob podiranju razdelijo med otroke. Vrh butare krasi drenov križec.

Po tradiciji butari v cerkev ne pripeljejo, ampak ju prinesejo. Butara, ki jo postavijo pred cerkev, je tako velika in težka, da jo mora nositi 14 mož.

Letos so eno butaro posvetili Bogdanu Lilija, ki je bil idejni vodja tega lepega tradicionalnega običaja.

Zadnja leta izdelujejo po dve manjši, leta 2008 so izdelali butaro, ki je bila tudi najdaljša. Merila je neverjetnih 81,779 metra. Dogodek privabi veliko ljudi in prav tako tudi medijev.

Letos beležijo 20 letnico izdelave butar. V času kovida, torej tri leta, niso izdelali večjih butar, so pa naredili veliko manjših križev iz lesa, katere so zapičili okoli cerkve. Po blagoslovu so jih krajani lahko odnesli v svoje domove.

Tekst in foto: Nuša Lilija