Grad, ki je leta 2007 kazal še precej klavrno podobo, je iz leta v leto lepši. Od sprva obnovljene kleti, v kateri so se odvili nekateri večerni koncerti in do katere so se obiskovalci morali spustili po strmi lestvi, danes vodi široko stopnišče. Nad kletjo se blešči novo obzidje, ki se lepo vidi tudi »iz doline«. Nove in varne prevleke je dobilo še nekaj zidov, daleč najbolj ponosen pa je lastnik Franci Zidar na obnovljeni renesančni hodnik, ki tudi po mnenju slovenskih kastelologov sodi med najlepše renesančne arhitekture na Slovenskem. Nič čudnega, da je bil zato ob 801. obletnici gradu prav hodnik zvezda večera. »Ta hodnik je eden izmed trinajstih objektov, ki nakazujejo, da je še kako vredno negovati javno-zasebno partnerstvo,« je izpostavil Zidar, ki je v zadnjih dveh letih s strani države uspel pridobiti 170.000 evrov nepovratnih sredstev. »Hodnik smo statično sanirali, ga prezentirali s pomočjo stroke in vanj vložili veliko znanja ter truda. Tega nismo naredili zato, da bi tam pili kavo ali služili denar, temveč da bi ohranili kulturno dediščino, torej tisto, kar gradi našo identiteto,« je poudaril.

Zidar je obenem pripravil še krajšo dokumentarno razstavo, ki po fotografijah prikazuje, »da so se zadnjih sedem let na gradu dogajali pomembni obnovitveni napori. Z obnovo tega dela gradu želimo nakazati, da je vredno še naprej s polno energijo delati v to skupno smer javno-zasebnega partnerstva. Ne govorim o tem, kakšen profit prinaša grad, ne govorim o tem, kakšen velik izziv je, pričakujem pa, da je to izziv za nadgrajevanje partnerstva med lastnikom in javnim življenjem. Želimo, da bi to bila dobra spodbuda in bi šlo v tej smeri naprej in da bi lahko vsi uživali v gradu kot celoti.« Ob tem je navrgel nekaj zanimivosti gradu. Pa ne tistih že stokrat slišanih pripovedk o neusmiljenih graščakih in njihovih krutih mučilnih napravah, temveč o skritih arhitekturnih biserih gradu, ki od najnižje točke, to je od spodnje dvoetažne kleti, do zgornjega stolpa ob cesti meri kar 36 metrov. In še podatek, ki si ga bodo najbrž najbolj zapomnili vinogradniki: dve etaži kleti skupaj merita skoraj 900 kvadratnih metrov.

Prireditev, ki je zadnji petek v avgustu na grad privabila mnogo domačinov, drugih gostov in Zidarjevo družino, so popestrili Pihalni kvintet Hiše kulture Celje, Štajerski rogisti, Cerkveni pevski zbor Nova Cerkev pod vodstvom Darinke Stagoj (zbor ima za podobne prireditve obleke, ki so pred stoletji veljale za nedeljske), za glasno uverturo pa so poskrbeli možnaristi. Dan kasneje so grajske zidove zapolnili glasovi Vokalne skupine in spiritu in Slovenskega okteta, osrednjih gostov sobotnega večera. Da je bil grad videti kot iz škatlice, pa so poskrbeli člani Turističnega društva Nova Cerkev, ki so pripravili tudi pogostitev. Še posebej se je Zidar zahvalil svoji ženi Barici (za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska) ter trem mušketirjem Borisu, Jaki in Jožetu, ki so zadnje dni pred prireditvijo pustili vsa svoja opravila in opravili še najnujnejša dela na gradu.

Čeprav bi domačini grad radi zelo hitro uvrstili na seznam turističnih in nastanitvenih možnosti v kraju, grad kljub zadnjim obnovitvenim delom še ne bo mogel »preživljati samega sebe«. Za dokončanje prvega etapnega cilja – obnovo vseh obzidij, podpornih zidov in strehe – bo potreboval še od 1,5 do 2 milijona evrov. Finančno velik zalogaj je tudi obnova dveh etap kleti, ki so skrite pod gradom. Za končno sanacijo, po kateri bi grad, ki meri 5.000 kvadratnih metrov, v obliki nastanitvenih kapacitet ter muzejsko-galerijskega dela lahko samostojno živel, pa bi potreboval dodatne 4 milijone oz. 5 milijonov evrov, ocenjuje Zidar.

Rozmari Petek

Foto: Rozmari Petek