Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Vojnik
DANES
18°C
7°C
JUTRI
20°C
6°C
Oceni objavo

Janez Žiga (Sigismund Valentin) Popovič

Janez Žiga Popovič je bil brez dvoma eden največjih jezikoslovcev in naravoslovcev tedanje Habsburške monarhije. Tudi Jernej Kopitar in Žiga Zois sta zatrjevala, da je bil Popovič največji učenjak 18. stoletja. V slovenskem prostoru je bil dolgo nepoznan. Verjetno je bila prva omemba Popoviča v prvem letniku Ljubljanskega zvona iz leta 1881, v katerem je kulturnozgodovinski publicist Lovro Žvab v kar devetih mesečnih izdajah opisoval njegovo življenje in delo, kasneje pa je bil omenjen v enciklopedijah, biografskih leksikonih in v knjigah različnih avtorjev. V zadnjem času sta se s Popovičem največ ukvarjala dr. Peter Weiss iz znanstvenoraziskovalnega centra SAZU iz Ljubljane in dr. Richard Reutner iz dunajske univerze. Izdala sta knjigo »Glossarium vindicum«, ki je bila predstavljena na Dunaju, v Ljubljani in 14. februarja 2008 tudi v prostorih knjižnice v Vojniku. Ob 300-letnici Popovičevega rojstva je Pošta Slovenije izdala znamko z njegovim likom in na pošti v Vojniku je bil predstavljen tudi poštni žig »Znamenite osebnosti – Popovič«. Sledile so razprave, predavanja in predstavitve knjig o Popovičevem življenju in delu v Knafljevi ustanovi na Dunaju, na SUZU v Ljubljani in v Vojniku.

Janez Žiga Popovič se je rodil 9. februarja 1705 v Arclinu pri Vojniku očetu Janezu Antonu, ki je bil oskrbnik gradu Zalog pri Žalcu in materi Marini. Glede na priimek, ki v teh krajih ni bil v uporabi, lahko domnevamo, da so bili njegovi predniki verjetno potomci Uskokov ali pa da je bil eden od prednikov pravoslavni pop. Že v otroških letih je kazal vsestransko zanimanje za literaturo in naravo, zgodnja očetova smrt pa mu je zaradi pomankanja denarja preprečila odhod na višje šole, kjer bi nadaljeval študije in nadgradil že pridobljeno znanje, ki ga je dobil od njegovega prvega učitelja kaplana Janeza Poškarja iz Vojnika. Zato je leta 1715 pobegnil od doma in se s svojima bratoma skrivaj na vozu odpeljal v Gradec, kjer je v letih od 1715 do 1728 dokončal jezuitsko gimnazijo z licejem in tam končal tudi študij teologije. Zaradi »svobodnega« duha se ni dal posvetiti v duhovnika, preživljal se je kot učitelj pri plemiških družinah v okolici Gradca in tri leta potoval po Italiji ter Malti. Nekaj let je bil tudi učitelj in predavatelj zgodovine, italijanščine in francoščine na benediktinski plemiški akademiji v Kremsmünstru in se vse bolj posvečal raziskovalnemu delu. Kmalu se je sprl z menihi, odšel v Nemčijo in tam deloval kot zasebni znanstvenik in publicist. Po nekaj letih se je odpravil na Dunaj, kjer se je ukvarjal z arheologijo, botaniko, geografijo in jezikoslovjem in že takrat obvladal več kot 15 jezikov ter pisavo gotico. Leta 1753 ga je dunajski nadškof Trautson povabil na dunajsko univerzo, kjer je dobil stalno službo profesorja nemškega jezika in retorike. Leta 1766 je bil upokojen in se je naselil v Perchtoldsdorf pri Dunaju v hišico z vinogradom, kjer je živel samotarsko in čudaško življenje do svoje smrti 21. novembra 1774. Tam je bil tudi pokopan, danes pa žal njegovega groba ni najti. Edino, kar lahko najdemo, je napis na spominski plošči na fasadi hiše, v kateri je živel zadnja leta: »Das Haus im Holz – Sterbehaus des Sprach und Naturforschers Johan Popovic – gest. 1774".

Osrednje Popovičevo delo je knjiga »Untersuchungen vom MeereRazprava o morju«, ki je izšla leta 1750 v Leipzigu in Frankfurtu v nemškem jeziku. V njej so zbrane študije iz področja naravoslovja, geografije, arheologije, jezikoslovja. Napisal je še nekaj knjig v nemščini, veliko napisanega je ostalo v rokopisih, nekaj je pred desetletjem zbral in izdal v treh knjigah dr. Reutner.

O Popoviču, o njegovem delu in pomenu bi lahko še veliko pisali, vsekakor pa bi bilo najbolj primerno, da bi bila vsa dediščina, ki je ni tako malo, predstavljena v spominski sobi njegove rojstne hiše pri Flegarju v Arclinu.

Tekst in slika: Jože Žlaus

Oglejte si tudi