Urška, vidim, da si aktivna na različnih področjih. S čim vse se ukvarjaš?
Pojem v glasbeni skupini, nastopam na koncertih, včasih igram na ulici, raziskujem glas, tapkam-EFT, pišem pesmi. Še vedno pa sem v procesu odkrivanja novih interesov in aktivnosti ob katerih mi preprosto »zapoje« srce.
Kaj ti pomeni glasba?
Glasba mi predstavlja orodje, s katerim spoznavam sebe, se dotaknem ljudi in spletem vezi. Pomaga mi, da ostanem odprta in večkrat me spodbudi, da grem kljub življenjskim preprekam preprosto naprej. V osnovi pa je petje način mojega izražanja, ki me zelo veseli.
Kdaj si se začela glasbeno udejstvovati? Si imela podporo s strani okolice?
Pojem že od nekdaj, vendar sem bila kot otrok zelo zaprta vase. Vedno sem pela na skrivaj in potiho, da me nihče ne bi slišal. Petje je bilo samo moja skrivnost. Takrat me je bilo preveč strah, da bi se izpostavila, da bi bila vidna in slišana. Petje se mi je zdelo res intimno, zato sem se raje odločila za igranje klavirja, kjer sem se lahko malce "skrila". Nisem ga igrala dolgo, saj sem se kmalu usmerila v kitaro. Glas sem začela raziskovati kasneje, najprej sem morala sama pri sebi ugotoviti, da je v resnici petje tisto, kar si najbolj želim. Počasi sem se "dokopala" do poguma ter začela slediti svoji strasti do petja. Glas sem začela raziskovati kasneje, najprej sem morala sama pri sebi ugotoviti, da je v resnici petje tisto, kar si najbolj želim.
V mojem glasbenem udejstvovanju me je vedno podpirala moja mama, saj mi je prav ona kupila prvo kitaro. Za to sem ji zelo hvaležna.
Si tudi kantavtorica. Kaj si že ustvarila kot kantavtorica in ali misliš, da je danes kantavtorstvo cenjeno?
Do leta 2020 sem ustvarjala kot kantavtorica, v tem času pa sem ustvarila kar veliko pesmi. Po tem letu pa sem se odločila, da želim sodelovati še z drugimi glasbeniki. Tako je nastal akustični duet s kitaristom, s katerim sva preigravala moje avtorske pesmi.
Glede kantavtorstva pa mislim, da je vsaka stvar, ki obstaja, v določenih krogih in pri določenih ljudeh cenjena. Se mi pa zdi, da so krogi kantavtorstva ožji in da si množica želi bolj poslušati glasbene zasedbe ter zabavno glasbo kot pa zgolj posamezne kantavtorje.
Občasno deluješ kot ulična glasbenica. Zakaj si se odločila za to?
V preteklosti sem na ulici igrala pogosteje, a še vedno se rada podam na »stare tire«, ker me igranje na ulici veseli. To je nekaj kar sem si vedno želela preizkusit. V tem vidim možnost svobode za umetnika, saj lahko pobereš opremo in inštrument, se postaviš nekam v mesto in si kadarkoli si želiš, preprosto narediš koncert.
Ali meniš, da so ulični umetniki pri nas cenjeni? Kakšen odnos imajo mimoidoči do uličnega umetnika?
Osebno imam z glasbenim udejstvovanjem na ulici zelo lepe izkušnje, saj so ljudje vedno zelo odzivni in prijazni. Nekateri vržejo kovanec, nekateri te samo poslušajo, spet drugi te malce čudno opazujejo, nekateri bi se pogovarjali s teboj itd. Še posebej pa so se nad uličnimi umetniki navdušujejo otroci.
Od kod črpaš inspiracijo za svoje pesmi?
Pogosto se ideje za pesmi pojavijo kar same. Včasih jih sproži neka situacija v mojem življenju, včasih zgolj namera "hočem napisat komad" in potem malo »povrtam«. Pogosto pa se samo sprostim in igram ter pustim, da besede in melodija »priplavajo« skozme.
Si tudi članica glasbene skupine Simpl Lajf. Predstavi nam vašo skupino.
Smo glasbena skupina, ki je bila sprva zgolj duo, ki sva ga sestavljala jaz in kitarist. Kasneje sva si zaželela, da bi se pesmi slišale bolj “polno”, zato sva odločila, da dodava bas kitaro. Našla sva basista in za tri nastope smo postali trio. Kmalu smo ugotovili, da bi bilo super, če bi dodali še cajon za ritem. K sodelovanju smo povabili bobnarja in tako je nastala glasbena skupina. Kasneje je prišlo še do nekaj sprememb, tako da trenutno postavo skupine sestavljamo; jaz - vokalistka, Erik Šnajder na kitari, Primož Pavlin na bas kitari in Sašo Prvinšek na cajonu. Glede žanra naše glasbe se sicer ne opredeljujemo radi, igramo pa nekakšen akustični pop-rock. Letos smo imeli že kar nekaj koncertov. V kratkem bomo izdali tudi naš prvi »singl« z videospotom.
Kje pa vse nastopate oz. ste že nastopali?
Igrali smo že na Guštovi mestni plaži, v kavarni Miško Knjižko, na prazniku Dneva mladosti v Ljubljani, v Nostalgiji Caffe Lubljana, v Kavarni Bodi Fit Maribor, na otvoritvi jam sessionov v Okrepčevalnci Roth in na festivalu Musica Medicina v Braslovčah. Kmalu bomo imeli tudi nastop v KGB Maribor, ki se ga že zelo veselimo.
Ali ima vaša glasba kakšno posebno sporočilo, ki bi ga radi predali v svet?
Skozi naše pesmi dajemo veliko poudarek romantiki, humorju, ljubezni do sebe in otroški igrivosti. To so definitivno energije, ki jih želimo predati naprej v svet.
Tekst: Veronika Pirman
Foto: osebni arhiv