Ekskurzija udeležencev lokalne akcijske skupine Međimurski doli in bregi se je začela na Kmetiji Vrhivšek, ki se nahaja v idilični vasici Lindek nad Frankolovim, med Celjem in Slovenskimi Konjicami. Kmetija z več kot 150-letno tradicijo ponuja obiskovalcem izjemen vpogled v trajnostno kmetovanje in ohranjanje lokalne dediščine.

Ob prihodu so udeleženci najprej uživali v okusnem lokalnem zajtrku, ki je vključeval domače pridelke s kmetije, ter se okrepčali s kavo, pripravljeno iz ekološko pridelanih sestavin. Ob prijetnem druženju so imeli priložnost spoznati zgodovino kmetije, ki so jo predniki sedanjih lastnikov postavili pred več kot 150 leti. Kmetija poleg obnovljene domačije in gospodarskega poslopja obsega še njive, starodoben sadovnjak, enokosni travnik in gozd, kjer skrbno vzdržujejo naravno okolje.

Ena od posebnosti Kmetije Vrhivšek je ekološka pridelava brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Udeleženci so si ogledali njive, kjer kmetovalci pridelujejo industrijsko konopljo, starodavna žita, kot sta ajda in pira, ter različna zelišča, kot so sivka, ognjič in druga. Ta zelišča uporabljajo v svojih izdelkih ter za naravno podporo zdravju, kar so z veseljem delili z obiskovalci. Na kmetiji pridelano zelenjavo in zelišča družina uporablja za svoje potrebe, hkrati pa izdelujejo različne produkte iz industrijske konoplje, kot so konopljino olje, moka, proteini, hidrolat ter milo. Ti izdelki so na voljo tudi obiskovalcem.

Obisk kmetije je bil prav tako priložnost za izmenjavo znanj o uporabi tradicionalnih tehnik za ohranjanje zdravja. Na Kmetiji Vrhivšek poudarjajo pomen naravnih rešitev, ki so jih uporabljali že njihovi predniki, kar se kaže v uporabi starodavnih zeliščnih pripravkov za izboljšanje počutja in zdravja. Svoje znanje z veseljem delijo na izobraževanjih, kjer udeležencem predstavijo preverjene metode za ohranjanje zdravja doma in na delovnem mestu.

Po obisku Kmetije Vrhivšek so pot nadaljevali v samo srce Vojnika, na Učni vrt Franca Goricana. Tam smo jim predstavili pomen vrta kot izobraževalnega prostora, kjer lokalna skupnost, še posebej mladi, spoznavajo naravo, tradicionalne načine vrtnarjenja in pomen trajnostnega kmetovanja. Občina Vojnik, skladno z nacionalnimi razvojnimi programi in Dolgoročno strategijo razvoja 2020–2030, stremi k spodbujanju podjetniških priložnosti na podeželju in ohranjanju lokalne dediščine. Z željo po samooskrbi, oživljanju travniških sadovnjakov ter čebelarstva smo prepoznali potrebo po vzpostavitvi skupnega prostora, ki bo služil kot učni vrt in večnamenski prostor za različne dogodke, delavnice in izobraževanja.

V sklopu operacije smo parkovno uredili prostor pred stavbo občine, obnovili skoraj 100 let star vodnjak ter izvedli izobraževanja, strokovne delavnice in promocijske aktivnosti. Učni vrt je nadgradnja projekta "Na plac", ki je z postavitvijo tržnice pripomogel k ustrezni opremi za prodajo na prostem, sedaj pa dodatno spodbuja razvoj podjetniških priložnosti na podeželju.

Obisk lokalne akcijske skupine iz Međimurja je še posebej pomemben, saj omogoča izmenjavo znanj in izkušenj ter krepi čezmejne vezi. Udeleženci ekskurzije bodo spoznali slovenske dobre prakse na področju trajnostnega kmetovanja, turizma in ohranjanja kulturne dediščine. Učni vrt, posvečen sadjarju Francu Goričanu, bo simbolizirao prepletanje kulturne dediščine in inovativne interpretacije ter omogočil še boljše vključevanje mladih, brezposelnih in žensk v kmetijstvo.

Ta mednarodna povezava ne le da bogati našo lokalno skupnost, ampak tudi odpira vrata za prihodnje projekte, ki se osredotočajo na trajnostno kmetovanje in razvoj podjetništva na podeželju. S skupnimi prizadevanji lahko ustvarimo trajnostne rešitve, ki bodo pozitivno vplivale na našo regijo in njene prebivalce.

Po obisku Vojnika se je pot nadaljevala v Laško, kjer so udeleženci ekskurzije doživeli pravi lokalni praznik okusov. V Čebelarskem centru Laško so spoznali dolgoletno tradicijo čebelarjenja v regiji in pomen medu ter čebelarskih izdelkov za lokalno prebivalstvo. Naslednja postaja je bila Vinogradništvo Glavač v Štorah, kjer so udeleženci uživali v degustaciji vrhunskih lokalnih vin. Vinograd Glavač je poznan po pridelavi avtohtonih vinskih sort, ki jih obdelujejo z velikim spoštovanjem do narave. Med ogledom vinograda so udeleženci spoznali tradicionalne in sodobne postopke pridelave vina, hkrati pa so imeli priložnost pokusiti nekaj najkakovostnejših vin iz njihove zbirke. Vinogradništvo Glavač je tudi eden izmed vinogradnikov, ki se aktivno ukvarja s trajnostnim vinogradništvom in ohranjanjem naravnega okolja.

Ekskurzija se je zaključila na turistični stezi Pomona, kjer so udeleženci uživali v sprehodu skozi naravne lepote regije. Pomona je znana po slikovitih razgledih in urejenih pohodnih poteh, ki obiskovalcem omogočajo sproščeno doživetje narave. Po sproščujočem sprehodu so uživali v okusnem kosilu na Turizmu Pomona, kjer je bil poudarek na lokalnih sestavinah in domačih receptih, ki ohranjajo kulinarično tradicijo regije.

Lokalna akcijska skupina Međimurski doli in bregi: Spodbujanje trajnostnega razvoja podeželja

Lokalna akcijska skupina Međimurski doli in bregi je združenje, ki povezuje javni, zasebni in civilni sektor, z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja podeželja, vzpostavljanja partnerstev in izvajanja lokalne razvojne strategije. Skupina pokriva območje 404,72 km² s 56.384 prebivalci in vključuje 130 članov, ki so enakomerno razporejeni med javni (16 %), zasebni (43 %) in civilni sektor (40 %). Njihov glavni cilj je podpora razvoju lokalne skupnosti, ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter spodbujanje trajnostnih projektov, ki krepijo povezave med regijami.

Krepitev mednarodnega sodelovanja z Međimurjem: Priložnost za trajnostni razvoj naše občine

Obisk lokalne akcijske skupine iz Međimurja v Sloveniji je bil pomemben korak k izmenjavi znanj in izkušenj med regijami. Udeleženci ekskurzije so spoznali slovenske dobre prakse na področju trajnostnega kmetovanja, turizma in ohranjanja kulturne dediščine, kar je prispevalo k nadaljnjemu razvoju sodelovanja in povezovanja med regijami.

Ekskurzija je tako združila izobraževanje, doživetje lokalnih okusov in vin ter ohranjanje naravnih lepot, hkrati pa je omogočila krepitev čezmejnih vezi med Slovenijo in Hrvaško, kar bo prispevalo k nadaljnjemu trajnostnemu razvoju obeh regij.

Pripravila: Petra Pehar Žgajner