Vojna na naših tleh se je začela z napadom Nemčije in njenih zaveznic na takratno Kraljevino Jugoslavijo na velikonočno jutro, 6. aprila 1941. V dneh, ki so sledili, so tem napovedovale uničenje našega naroda. Že 11. aprila 1941 je Vojnik zasedla nemška vojska in oblast je prevzel okupator. Prepovedali so slovenski jezik in zažigali slovenske knjige. V šolah, uradih in cerkvah se je smelo govoriti samo še nemško. Na vojniškem trgu so izginili slovenski napisi, odstranjeni in uničeni so bili slovenski simboli. Na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1941, je v Vojniku prišlo do množičnih aretacij zavednih Vojničanov in slovenskih inteligenc. Mnoge so zaprli v celjske zapore. Vojniške duhovnike in kaplane so izgnali na Hrvaško.

Mnogi zavedni Vojničani so bili kasneje poslani v koncentracijska taborišča in premnogi so bili mučeni in ustreljeni v zaporih in po moriščih širom naše države. Med hujše vojne zločine okupatorja na naših tleh sodijo usmrtitve duševno bolnih, onemoglih in ostarelih ljudi.

Nemci so namreč 9. junija 1941 iz vojniške banovinske hiralnice odpeljali 92 oskrbovancev, ki so jih kasneje kruto usmrtili v plinskih celicah na gradu Hartheim v mestu Alkoven pri Linzu v Avstriji. Bili so žrtve SS-ovcev, nemških zdravnikov, nacističnega režima in zloglasnega evtanazijskega programa T4.

Oskrbovanci so bili iz Vojnika v Avstrijo odpeljani s tremi avtobusi. Pri tem pa so odvažali tudi oskrbovance iz drugih sestrskih ustanov, in sicer iz Medloga pri Celju, Slovenskih Konjic, Muretincev pri Ptuju in Maribora.

Spiske odvečnih oseb so pripravili nemški zdravniki programa T4 in SS-ovci že v mesecu maju 1941. Vsi oskrbovanci so morali čez podroben zdravniški pregled. Znak v obliki križa ali znak v krogu v kartoteki oskrbovanca je pomenil smrt, vprašaj ali prazen krog pa življenje.

Na dan odhoda so tistim, ki so jim namenili smrt, na oblačila z barvo označili predhodno omenjene znake. Ob zaskrbljenosti in protestu bolniškega osebja ob takšnem ravnanju nacistov so jim ti osorno odgovorili: »Ne boste jih več videli!«  Nobenemu izmed oskrbovancev ni bilo dovoljeno vzeti s seboj svojih oblačil ali osebnih predmetov. Oskrbovanci so bili nervozni in mnogi se niso želeli vkrcati na avtobuse, kot bi čutili, da se jim ne bo nič dobrega zgodilo. Te so na avtobuse nagnali s silo.

Med odpeljanimi oskrbovanci iz Vojnika je bilo 50 žensk in 42 moških. Najstarejša ženska je bila stara 78 let, najmlajša 12 let. Najstarejši moški je bil star 81 let, najmlajši 11 let. Med žrtvami je bilo 8 mladoletnih oseb.

Avtobusi z oskrbovanci so istega dne prispeli na železniško postajo v Špilje v Avstriji, kjer je nedaleč stran potekala meja med Spodnjo in Zgornjo Štajersko. Več kot 500 bolnikov se je vkrcalo na poseben vlak nemških državnih železnic, od koder so bili odpeljani na glavno železniško postajo v mesto Linz. Od tam pa so odšli na končno cilj na grad Hartheim. V dneh, ki so sledili, so družine in svojci odpeljanih oskrbovancev prejeli obvestila o njihovi smrti, večinoma z datumi med 20. junijem in 2. julijem 1941. Mnoge družine niso prejele nobene informacije o odpeljanih svojcih. Med razlogi za smrt na teh obvestilih so Nemci lažno navajali različne neresnične vzroke smrti (kap, gripa, sepsa, pljučnica, vnetje srednjega ušesa ipd.). Trupla umorjenih žrtev so nato zažgali v krematoriju na gradu Hartheim.

Zloglasni Hitlerjev evtanazijski dekret je bil izdan meseca oktobra 1939, z zapisanim datumom 1. september 1939, ki sovpada z začetkom vojne v Evropi, ko Nemčija napade Poljsko. Evtanazijski program se je imenoval T4 oziroma AKCIJA T4. Poimenovan je bil po neslavni ulici Tiergartenstrasse 4 v Berlinu, ki je nedaleč stran od živalskega vrta. Na tem naslovu je bila vila, kjer je bil sedež vodstva zloglasnega programa. S programom so opravili tako imenovano eliminacijo oziroma odstranitev življenja nevrednih ljudi (eliminacija eksistence mrtve teže).

Eden izmed organizatorjev in vodij tega programa je bil tudi Hitlerjev osebni zdravnik, dr. Karl Brandt. Grad Hartheim je bil s strani nacistov izbran za enega izmed šestih evtanazijskih oz. usmrtitvenih centrov v tedanjem Rajhu in edini, ki je bil lociran v Avstriji. Avstrijo so Nemci priključili k Rajhu 13. marca 1938.

V obdobju 16 mesecev, od maja 1940 do avgusta 1941, so na gradu Hartheim z ogljikovim monoksidom ali s smrtonosnimi injekcijami umorili 18.269 oseb. Med njimi je bilo okoli 12.000 zapornikov iz koncentracijskih taborišč Dachau in Mauthausen ter stotine žensk, ki so bile leta 1944 poslane tja iz koncentracijskega taborišča Ravensbruck in Gosen. Samo v juniju in juliju 1941 so usmrtili 2.099 ljudi (junija 1941: 1.364, julija 1941: 735). Skupno število umorjenih na gradu Hartheim se ocenjuje na 30.000.

Program T4 se ustavi s Hitlerjevim dekretom 24. avgusta 1941 po protestu katoliške cerkve, ki je takšnemu početju odločno nasprotovala. To pa ni ustavilo pobijanja nedolžnih žrtev, postalo je le bolj prikrito in manj sistematično.

V decembru leta 1944 so grad zaprli in ga pretvorili v sanatorij ter pri tem zakrili in uničili vse dokaze o storjenih zločinih, ki so se v ustanovi dogajali. Po vojni so ustanovo preuredili v stanovanjski kompleks. Od leta 1969 je ustanova odprta za obiskovalce, danes pa je grad Hartheim spomenik, posvečen tisočim žrtvam, ki so bile tam umorjene.

Letos ob 75. obletnici žalostnega dogodka, 10. junija 2016, je bila v bolnišnični kapeli postavljena spominska plošča z zapisanimi 92 imeni in priimki odpeljanih oskrbovancev. Spominsko ploščo je postavila Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Občina Vojnik in ZB za vrednote NOB Vojnik-Dobrna-KO Vojnik. Blagoslovila sta jo domači župnik g. Perger Anton in g. dekan Alojz Vicman iz Nove Cerkve.

Po abecednem vrstnem redu so to bili:

1. BAN, ANDREJ, rojen 1876, Orešje – Bizeljsko

2. BENC, NIKO, rojen 1861, Vitanje

3. BENETEK, FRANČIŠKA, rojena 1884, Dol pri Hrastniku

4. BREČKO, MARTIN, rojen 1905, Ledina

5. BRODNIK, MARIJA, rojena 1879, Velike Lašče

6. BROJAN, VIDA, rojena 1917, Loka – Mengeš

7. BRVAR, HELENA, rojena 1893, Trojane

8. COLNER, FRANC, rojen 1875,  Zagreb

9. ČEBULAR, ALOJZIJA, rojena 1891, Šentjur pri Celju

10. ČEPL, MARTIN, rojen 1896, Šmarjeta

11. DERŽEK, FRANČIŠKA, rojena 1892, Trojane

12. FLIS, VIDA, rojena 1925, Trbovlje (mladoletna oseba, stara 16 let)

13. FRISNIK, JOŽEFA, rojena 1890, Pameče

14. GRADIŠNIK, IVANKA, rojena 1905, Slivnica

15. GRAHEK, NEŽA, rojena 1907, Starihov Vrh

16. GRILC, IVANKA, rojena 1898, Mošnja

17. HAFNER, ANA, rojena 1878, Žabnica

18. HATUNŠEK, IVAN, rojen 1877, Oplotnica

19. HERCOG, BARTOLOMEJ, rojen 1911, Lešje

20. HICTALER, TEREZIJA, rojena 1862, Armeško

21. HLASTEC, JOŽEFA, rojena 1861, Zreče

22. JAKETIČ, FRANČIŠKA, rojena 1929, Zilja (mladoletna oseba, stara 12 let)

23. JEGLIČ, LEOPOLD, rojen 1903, Dunaj

24. JERMAN, LEOPOLD, rojen 1889, Vologa – Vransko

25. JEZERNIK, KAREL, rojen 1859, Vojnik

26. JEVŠINEK, FRANČIŠKA, rojena 1880, Dramlje

27. KALIŠNIK, MARIJA, rojena 1891, Šmartno pri Slovenj Gradcu

28. KLANČAR, IVANA, rojena 1911, kraj rojstva ni znan

29. KLEMENČIČ, MARIJA, rojena 1905, Uršna sela

30. KNEZ, MARIJA JOŽEFA, rojena 1923, Dol pri Hrastniku (mladoletna oseba, stara 17 let)

31. KOLAR, FRANC, rojen 1910, Klanc pri Dobrni

32. KOLŠEK, ALBIN, rojen 1889, Vojnik

33. KOZAMURNIK, JOŽEFA, rojena 1913, Črna na Koroškem

34. KOZLEVČAR, FRANČIŠKA, rojena 1915, Šentvid pri Stični

35. KOŠNEK, MARJETA, rojena 1884, Tinje

36. KOZOVINC, MARIJA, rojena 1887, Griže

37. KRAŠEVEC, AVGUST, rojen 1893, Trbovlje

38. LAPUH, ALOJZ, rojen 1889, Zgornja Pohanca

39. LAVBIČ, JULIJANA, rojena 1889, Zalog pod Uršulo – Dramlje

40. LEDINŠEK, MARIJA, rojena 1892, Šmartno v Rožni dolini

41. LEGVART, AMALIJA, rojena 1897, Sollingen

42. LIPAVC, VILJEM, rojen 1900, Maribor

43. LORBER, MARIJA, rojena 1872, Šentilj v Slovenskih goricah

44. LUEGER, ANA, rojena 1905, Celovec

45. MARTINI, ANA, rojena 1877, Senovo

46. MATJAŠIČ, URŠULA, rojena 1863, Brežice

47. MAZEJ, FRANC, rojen 1889, Ravne na Koroškem

48. MEDVED, FERDINAND, rojen 1904, Verpete – Frankolovo

49. MELANŠEK, ZOFIJA, rojena 1877, kraj rojstva ni znan

50. MIKLAVC, RIHARD, rojen 1908, Rdeči Breg

51. MIVC, CIRIL, rojen 1901, Cerknica

52. MUHELIČ, PETER, rojen 1903, Dolenja vas pri Črnomlju

53. NAGODE, FRANČIŠKA, rojena 1899, Blekova vas

54. OBERČKAL, ELIZABETA, rojena 1924, Škofja vas (mladoletna oseba, stara 16 let)

55. PAJK, MARIJA, rojena 1896, Luče – Slivnica

56. PEČEČNIK, FLORJAN, rojen 1874, Plešivec

57. PETERNELJ, ANDREJ, rojen 1885, Gozd

58. PEVC, VERONIKA, rojena 1921, Loke

59. PODGORŠEK, MARIJA, rojena 1898, Zagrad – Celje

60. PODPEČAN, IVAN, rojen 1902, Vitanje

61. PODJED, JANEZ, rojen 1860, Cerklje

62. PRAPROTNIK, ANTON, rojen 1930, Kovorje (mladoletna oseba, star 11 let)

63. PREMIK, ANA, rojena 1907, Brod – Šmihel – Stopiče

64. PRESKAR, JOŽEFA, rojena 1872, Podgorje pri Pišecah

65. PRIMEC, RUDOLF, rojen 1894, Čebelnik

66. PUŠNIK, FRANC, rojen 1921, Teharje

67. REČNIK, JAKOB, rojen 1885, Slovenske Konjice

68. REMS, MARIJA, rojena 1926, Izlake (mladoletna oseba, stara 14 let)

69. ROBNIK, JOŽEF, rojen 1871, Podveža

70. ROZMAN, FILIP, rojen 1892, Lipa pri Frankolovem

71. SAŠEK, MARIJA, rojena 1871, Gatina pri Grosupljem

72. SOJČ, JOŽEFA, rojena 1905, Debro pri Laškem

73. SOTENŠEK, IVAN, rojen 1898, Zavina

74. SUHADOLNIK, DRAGUTIN, rojen 1922, Borovnica

75. ŠERBEC, IVANA, rojena 1889, Stari trg pri Slovenj Gradcu

76. ŠINKOVEC, JOŽEFA, rojena 1925, Medvedjek – Tržišče, (mladoletna oseba, stara 15 let)

77. ŠKOBERNE, TEREZIJA, rojena 1924, Miši Dol pri Jurkloštru (mladoletna oseba, stara 16 let)

78. ŠMUC, KARL, rojen 1885, Slovenske Konjice

79. ŠTEBLE, JOŽEFA, rojena 1873, Slovenske Konjice

80. ŠTEBLE, JOŽEFA, rojena 1893, Slovenske Konjice

81. ŠUNTER, MARIJA, rojena 1890, Pameče

82. TEKAVC, MARKO, rojen 1886, Ravne – Bloke

83. TERAŽ, MIHAEL, rojen 1909, Blanca

84. TEUŠ, RIHARD, rojen 1909, Višnja vas

85. TRATNIK, MARIJA, rojena 1889, Šmartno v Rožni dolini

86. TURNŠEK, FRANC, rojen 1883, Sv. Miklavž

87. VANOVŠEK, MIHAEL, rojen 1875, Slovenj Gradec

88. VODNIK, RUDOLF, rojen 1892, Javorje

89. VODUŠEK, ANA, rojena 1898, Koprivnica

90. VRANC, JOŽEF, rojen 1875, Vitanje

91. ZDOVC, ANTON, rojen 1909, Kuretno – Sv. Krištof

92. ŽELEZNIKAR, JANEZ, rojen 1873, Loče

Vzeli so jim edino, kar so imeli! Življenje!

Zločin, ki se je zgodil, je sad nerazumne sprege med medicinsko stroko in nacionalsocialistično oblastno politiko, ki je to omogočila. Medicinska stroka je zaradi tega kriva za gnusen zločin, pri tem pa ni moč odpustiti zdravnikom, ki so zlorabili svoje poklicno poslanstvo na tako nizkoten način. Po vojni so na nürnberškem procesu sodili in obsodili vse odgovorne nacistične zdravnike. Rezultat njihovega dela v sklopu programa T4 je bilo koli 275.000 umorjenih ljudi.

V luči povojnega spomina na tragične dogodke iz tistega mračnega časa je tudi v Berlinu v Nemčiji na pločniku na ulici Tiergarten 4 nameščeno spominsko obeležje, ki je postavljeno v spomin na vse žrtve nacističnega evtanazijskega programa.

Naj spomin na slovenske žrtve nikoli ne zbledi. Slava mučenikom!

Marko Zdovc