Nedvomno vrhpoljski mozaik predstavlja svojevrstno posebnost v Rupnikovih delih, ker se prvič pojavlja v ospredju (v glavnem oltarju v sredini prezbiterija – abiti) podoba vstalega Kristusa na vodi, z apostoloma Tomažem, ki mu dovoli, da se dotakne njegovih ran, ter Petrom, ki ga rešuje iz morskih valov.
Na levi strani prezbiterija je upodobljen prvi Jezusov čudež v Kani Galilejski, kjer je spremenil vodo v vino. Tu si je Rupnik privoščil umetniško svobodo in namesto vrča upodobil nafo, ki je svojevrstna vrhpoljska posebnost, kakor tudi hram s sedmimi sodi (7 je število popolnosti).
Na desni strani prezbiterija je upodobljen Janez Krstnik, kot tudi zavetnika cerkve sv. Primož in Felicijan z levi, ki ju nočejo napasti – pojesti. Poleg tega so v stranskih delih cerkve upodobljeni še angel, Marijino oznanjenje, pa srečanje Marije Magdalene z Jezusom ob odprtem grobu ...
Rupnik pri upodobitvi uporablja veliko zlate barve ter enostavne, stilizirane figure ter se tako naslanja na umetnost prvega tisočletja: „Ko je bila vera še čista,“ kot se je izrazil mojster mozaika sam. Mozaiki so polni verske simbolike, kjer ima vsak detajl svoj pomen. Mozaiki s svojimi dovršenimi detajli nedvomno zapeljejo gledalca, tako vernika, kot naključno mimoidočega, da enostavno opusti vse misli ter zgolj občuduje in uživa v lepoti ter tako v bistvu meditira, moli, se izprazni, se pravi praznuje.
Zamisel v Vrhpolju ni nova, zanjo so si na čelu z dolgoletnim župnikom Bercetom prizadevali ducat let. Pred postavitvijo mozaikov je bilo potrebno cerkev nekoliko preurediti, nekatere elemente so prenesli v staro cerkev. Pater Rupnik je 'spotoma' ustvaril še nov križev pot, ki se bolj sklada z mozaiki. To je največje Rupnikovo delo v Sloveniji (po mozaikih na Markovcu, na Mengorah …) in bo že zato zagotovo dobro obiskano.
Rupnikovi mozaiki sicer niso poceni, saj so v veliki meri prevlečeni z zlatimi lističi, vendar si tako velika in gospodarsko močna vas takšno umetnino tudi lahko privošči. Nenazadnje si lahko vsaj vinarji obetajo večji obisk, kajti svetovno znana in oblegana Rupnikova dela so kar precej oddaljena (San Giovanni Rotondo, Lurd, Fatima), tako da bi vrhpoljska cerkev v teh kriznih časih lahko postala za Slovence tako turistična atrakcija kot romarsko središče. Manjka samo še čudež! Pravzprav ne, saj so čudež iz Kane Galilejske menda prvi ponovili prav Vrhpoljci že pred časom … Majhen čudež pa je tudi že, da je pater Rupnik pri ponudbah iz celega sveta izbral ravno Vrhpolje!
Martin Pevec