Na Zavodu Madinat smo veseli in ponosni, da sta bila udeleženca iz naših koncev del vaje SIQUAKE. Tako obema udeležencema kot tudi izpostavi Rdečega križa Ajdovščina se zahvaljujemo za odziv in udeležbo. Marici Batič sva študenta Jaka in Mateja, kot predstavnika Zavoda Madinat, zastavila nekaj vprašanj, vezanih na vajo.

Kje na vaji ste sodelovali?

Z Benediktom Ličenom sva na vaji sodelovala dne 7. 10. 2021. Razporejena sva bila v Stožice. Pridružila sva se članom ekip prve pomoči Maribor in Nova Gorica.

Kako je vaja potekala?

Najprej smo se na vajo pripravljali skozi pogovor z ostalimi člani ekip, saj smo se organizirali v dve ekipi, ki so ju sestavljali člani treh različnih izpostav Rdečega križa Slovenije. Nato je sledila praktična priprava opreme za prvo pomoč. Uspelo se nam je hitro organizirati, dobro smo sodelovali. Okoli 11:20  so nam pripeljali prve poškodovance, tako se je začel glavni del našega dela. Ekipi prve pomoči sta bili razdeljeni v dva šotora: V šotor za oskrbo poškodovancev s težkimi poškodbami in v šotor za oskrbo poškodovancev z lažjimi poškodbami. Poškodovancev je bilo kar veliko, potrebna je bila hitra odzivnost. Nekatere poškodovance je zajela panika, tako smo jim pomagali priti v stik s psihologom, ki je deloval v šotoru za psihološko pomoč. Veliko poškodovancev je iskalo pogrešane člane družine ali svoje hišne ljubljenčke. 

Kako se ja vaja razlikovala od vaših dosedanjih vaj?

Sama sem v ekipi prve pomoči manj kot dve leti, tako še nimam dolgega staža. Zame osebno je bila to prva mednarodna vaja tovrstne razsežnosti. Preprosto povedano, vsega je bilo veliko in mislim, da sem se na tej vaji ogromno novega naučila. Na vaji so sodelovale ekipe Civilne zaščite, kinologov, gasilcev in ostale ekipe iz več evropskih držav. Zanimivo je bilo spremljati delo in odzivnost tako raznovrstnih ekip ter sodelovati z njimi. 

Kaj vam je najbolj ostalo v spominu?

Predvsem to, kako dobro je bilo uprizorjena situacija, ko bi se na območju naše države dejansko zgodil obširnejši potres. Panika med ljudmi, veliko poškodovanih, sodelovanje s tujimi ekipami ... najbolj mi bo ostala v spominu izkušnja reagirati v takšni situaciji, ki sem jo na tej vaji osvojila. Potres se kot naravna nesreča zgodi nepredvideno, ne glede na vreme, čas, primernost trenutka in potrebna je takojšna reakcija sil za zaščito in reševanje -  ta hitrost, ta reakcija v trenutku, to je nekaj neverjetnega, kar so na vaji odlično uprizorili. 

Prisotno je bilo veliko opazovalcev, kaj naj rečem - imeli smo kar nekaj opazujočih, na nek način ocenjevalcev, ki so preverjali naš odziv. Potrebno se je bilo izkazati. Vajo si je na terenu ogledal tudi evropski komisar za krizno upravljanje, gospod Janez Lenarčič. Gotovo se bom za vedno spominjala tistega občutka, ki me je v teh trenutkih prežemal - vse naj bo tako, kakor mora biti, da ne naredimo napake ravno sedaj. Hočeš, nočeš, je ta občutek na takšnih dogodkih verjetno pri vseh sodelujočih vsaj v neki meri prisoten. Obsežne vaje so tako priložnost za to, da se pri svojem delu izkažemo in obenem naučimo novih spretnosti. 

Sedaj preidimo še na lokalni nivo. Mislite, da smo v Vipavski dolini pripravljeni na obširnejši potres, če bi do njega prišlo?

Mislim, da imamo res močne ekipe gasilcev, vojske, reševalcev, policistov in dobro organiziran sistem Civilne zaščite. V naših krajih deluje več ekip gorskih reševalcev in reševalcev s psi, slednji so se izkazali za zelo pomembne ravno v primeru potresa. Prepričana sem, da bi se v vsaki izredni situaciji odlično odrezali. Menim, da smo lokalno precej dobro pokriti za reagiranje ob naravnih nesrečah, seveda tudi ob potresu. 

Vsi, ki sodelujemo v ekipi Zavoda Madinat smo prepričani, da je bila udeležba naše članice in drugih članov lokalnega okolja na tem dogodku prav posebno doživetje. Veseli smo, da smo bili vsaj na nek način del tega dogodka.

Zavod Madinat