Na Slapu smo letošnje šolsko leto namenili obujanju starih slovenskih običajev. V mesecu oktobru še vedno ohranjamo lep krščanski običaj molitve rožnega venca. Ob skupni molitvi se kakor jagode rožnega venca povezujemo in krepimo z vero v Boga in z medsebojnim zaupanjem. Letos smo ob oktobrskih večerih vsak teden molitve rožnega venca posvetili posebnemu namenu: prvi teden za vse duhovnike in njihove sodelavce. Otroci so v prvem tednu v cerkev prinašali domače cvetje. V drugem tednu smo molili za vse naše družine, otroci pa so k molitvi prinesli risbico svoje družine. Tretji teden je bil namenjen molitvi za mir. Marijin oltar so otroci okrasili s kamenčki z domačega dvorišča ali vrta. Zadnji teden smo molili za nerojene otroke, rajne duhovnike, sorodnike in prijatelje ter na Marijin oltar postavili svečko. Otroci druge triade so sami izdelovali rožne venčke, ki jih je na rožnovensko nedeljo g. župnik Alojz Furlan blagoslovil. Vsi otroci, ki so v mesecu oktobru večkrat sodelovali pri molitvi rožnega venca, so bili na koncu obdarjeni z rožnim venčkom in knjižico

V soboto 20. oktobra smo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Slap izvedli delavnico izdelave domačih cvetličnih aranžmajev. Pod mentorstvom cvetličarke Monike smo izdelovali ikebane iz domačega cvetja, jesenskih vejic in okrasnih trav.  Naši cvetlični aranžmaji so naslednji dan krasili novo mrliško vežico na Slapu ob njeni otvoritvi in blagoslovu.

V torek 30. oktobra smo ob 17.uri ponovno odprli vrata Slapenske knjižnice in ta večer spoznavali star običaj obdarovanja z vahniki. V knjižnici na Slapu se nam je pridružila gospa Marija Artač s hčerko Sonjo.
Pripovedovali sta nam, kako so v preteklosti, ob prazniku Vseh svetih gospodinje spekle majhne hlebčke kruha iz koruzne, polnozrnate ali iz ostankov drugih vrst moke. Tem kruhkom so na Slapu rekli vahniki. Sveže pečene vahnike so gospodinje razdelile otrokom, ki so jim čez leto pomagali pri hišnih opravilih. Običaj je bil, da so otoci v zameno za kruhke, prejete v dar, zmolili za rajne.

V Slapenski knjižnici so vsi otroci in odrasli, ki so prisluhnili pripovedi o vahnikih, na koncu prejeli vsak svoj hlebček kruha. Za Popoldan na Slapu je polno košaro dišečih vahnikov napekla gospa Ljubica Ženko, vodja slapenske Karitas ter z njimi razveselila tudi dolgoletnega slapenskega župnika Franca Kralja in ostale upokojene duhovnike v Petrovem domu.

Starejši duhovniki v Petrovem domu so se ob tem spominjali, kako so ob Vseh svetih v dar prejeli hlebčke, ki so jim v nekaterih primorskih krajih rekli vahtniki, dugod pa vahtnci, vahtarji, vahtnaki in podobno. Nekateri so kot otroci hodili od hiše do hiše po vahnike. Drugim so jih spekle none ali pa so jih gospodinje pripravile za najrevnejše vaščane, ki so kot berači hodili od vrat do vrat. Spominjajo se, da so bili kruhki običajno iz koruzne moke, lahko tudi iz nekoliko slajšega testa. Ponekod pa so vahnike spekli iz bele moke in v povojnih časih je bil to edini dan v letu, ko so tako tudi najrevnejši v vasi dobili bel kruh.

Danes je ta stara navada še ohranjena med zamejskimi Slovenci v Italiji ter ponekod na Idrijskem in Tolminskem. Z delavnicami obujanja starih običajev, s katerimi smo v letošnjo jesen vstopili s Knjižnico na Slapu, prenašamo navade naših prednikov tudi slapenskim otrokom. Tako želimo današnje otroke seznaniti, kakšno je bilo življenje otrok v preteklosti in poskrbeti, da lepi stari običaji ne bi šli v pozabo.

Program slapenske knjižnice bo letos obogaten še s krožkom Beremo skupaj, v katerem bodo lahko različne starostne skupine, pod strokovnim vodstvom gospe Majde Malik, skupaj prebirale in si pripovedovale o prebranem. Skupaj bomo brali in si pripovedovali ob torkih zvečer od 17. do 18. ure, zato vsi lepo vabljeni v Knjižnico na Slapu.

Ingrid Petrič