Na pokopališču v Vipavi stojita ena zraven druge večji kapeli pravokotnega tlorisa s tempeljskim čelom, grobnici rodbin Lanthieri in Mayer. Slednja se je v Vipavsko dolino preselila konec 18. stoletja z Bavarske, ko je dr. Jožef Mayer kot kirurg spremljal Napoleonovo vojsko, 1822 pa je od grofa Coroninija kupil tudi dvorec Lože pri Vipavi. V njihovi kapeli je lep neogotski litoželezen nagrobni spomenik, izdelan v moravski livarni kneza Salma v Blanskem, ki se je uvrščala med vodilne v habsburški monarhiji tako po količini kot kakovosti odlitkov umetniškega liva. Zgodovina mesta Blansko je tesno povezana z železom. Leta 1766 je tamkajšnjo železarno kupila plemiška družina Salm-Reifferscheid. Najzaslužnejši za njen razcvet je bil Hugo Franc (František; 1776–1836), ki je vodenje livarne prevzel leta 1806. Leta 1896 je livarno kupila praška delniška družba Akciová společnost strojírny/ Maschinenbau-Aktiengesellschaft (nekdanji Breitfeld, Daněk & Co.), ki pa je – kot bomo videli tudi v našem primeru – ohranila veliko repertoarja Salmove livarne.
Nagrobnik je oblike osemkotnega slopa (v. 156 cm) na kockasti bazi s porezanimi vogali in meri v višino dva metra in pol ter tehta 270 kg. Slop zgoraj zaključuje friz v obliki lokov z gotskimi fialami, polja pod njimi pa krasi osem krilatih glavic putov. Za čipkasto strukturo fial se slop piramidasto zoži in na nizkem podstavku stoji kip mladega Jezusa (v. 67 cm), oblečenega v prepasano tuniko. Deček razpira roki, njegov obraz odlikuje helenistična lepota. (V knjigi Upravna enota Ajdovščina. Občini Ajdovščina in Vipava iz zbirke Umetnostna topografija Slovenije je ikonografsko interpretiran kot molilec). Jezusov kip je v nasprotju s preostalim delom nagrobnika, ki je črn, belkaste barve (verjetno prvotno posrebren). Za njim stoji križ (v. 93 cm), na križišču krakov so upodobljeni arma Christi – trije žeblji, obdani s trnjevo krono.
Na sprednjih treh stranicah slopa teče ulit napis. Levo verzi žalostinke Ruhe sanft, des/ Lebens Kummer/ Drükt nicht mehr/ dein edles Herz/ Dich umfängt des/ Grabes Schlummer/ Uns allein uns/ bleibt der/ Schmerz, ki jih najdemo že v kronološkem popisu nagrobnih napisov dunajskih pokopališč iz leta 1833 E. M. Hampeisa. V sredini so podatki o pokojniku: Hier ruhen/ die irdischen/ Ueberreste des/ Ferdinand/ Mayer/ geb. am 24. Octbr./ 1816/ gest. am 25. Febr. 1857./ gewidmet von/ der tief betrübten/ Mutter betrauert/ von seinen/ Geschwistern. In desno spet verzi, še danes običajni na nagrobnikih in pri osmrtnicah: Still und einfach/ war dein Leben,/ Treu und thätig/ deine Hand;/ Mustest doch hin/ über schweben./ In das bess're/ Vaterland.
Risbo oblikovno enakega nagrobnega spomenika najdemo pod št. 51 že v Salmovem katalogu iz okoli sredine 19. stoletja, torej pred uvedbo metričnega sistema 1872, zato so mere navedene še v čevljih (Zoll – ') in teža v funtih z ligaturo lb; rahlo odstopa le detajl Jezusove glave, ki je nekoliko sklonjena in ne povsem frontalna. Podstavek in slop sta identična tudi pri nagrobniku na risbi št. 50, kjer je namesto kipa Jezusa na vrhu križ s Križanim, višina celote pa je enaka. Tako oblikovno kot tudi po merah pa se Mayerjev spomenik povsem ujema z risbo iz nekoliko mlajšega Salmovega kataloga, aktualnega po letu 1872 (Fürst Salm'sches Eisenwerk Blansko – Niederlagen: Wien (Marxergasse Nr. 28) ‒ Brünn (Grosser Platz 21), in sicer pod isto številko kot v starejšem katalogu. To verjetno pomeni, da je bil spomenik postavljen nekoliko kasneje in ne v letu Ferdinandove smrti 1857. Kip mladega Jezusa s križem (Jesukind mit Kreuz) s frontalno držo glave in enakih mer je bil aktualen še v prvih desetletjih 20. stoletja, ko je bila Salmova livarna že last omenjene praške delniške družbe; vidimo ga npr. v katalogu iz let 1910–1912 (nagrobnik št. 104), a spodnji, slopasti del je drugačen.
Mayerjev litoželezen nagrobni spomenik v Vipavi razširja repertoar do sedaj znanih Salmovih izdelkov na Slovenskem in lepo kaže, na kako visokem nivoju je delovala livarna in seveda izbran okus naročnikov.
Simona Kermavnar
Slikovno gradivo:
1. Nagrobni spomenik Ferdinanda Mayerja na vipavskem pokopališču (foto: Simona Kermavnar)
2. Detajl napisa z Mayerjevega nagrobnega spomenika (foto: Simona Kermavnar)
3. Slopni nagrobni spomenik št. 51 z mladim Jezusom v ilustriranem katalogu Fürst Salm'sches Eisenwerk Blansko – Niederlage Wien (Landstrasse, Marxergasse Nr. 15) (© Muzeum Blanenska)
4. Detajl kipa mladega Jezusa (foto: Simona Kermavnar)
5. Detajl vrha slopa s krilatimi glavicami putov in fialami (foto: Simona Kermavnar)
6. Nagrobni spomenik z mladim Jezusom št. 104 iz kataloga Akciová společnost strojírny dřive Breitfeld, Daněk I spol (© Muzeum Blanenska)
Literatura:
-E. M. Hampeis, Epig. 224. Chron. 1323, v: Chronologische Epigraphik der Friedhöfe Wien's: Erster Band, Wien 1833, str. 187.
-Igor Sapač, Lože (Leitenburg), dvor, dvorec, v: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. 1: Zgornja Vipavska dolina, Ljubljana 2008, str. 18–33.
-Franci Lazarini, Tanja Martelanc, Tina Potočnik, Helena Seražin, Vipava, v: Upravna enota Ajdovščina. Občini Ajdovščina in Vipava (ur. Helena Seražin), 2, (Zbirka Umetnostna topografija Slovenije), Ljubljana 2012, str. 564.
