1. Sem na čakanju na delo, mi pripada regres?

Regres in dopust v času čakanja na delo:

Skladno z določili 131. člena Zakona o delovnih razmerjih ( ZDR – 1), je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Navedena določila veljajo tudi v času čakanja na delo, torej za vse, ki so bili napoteni na čakanje na delo na domu.

Kdor je na čakanju, je torej upravičen do letnega dopusta in do regresa. Pomembno je upoštevati dejstvo, da kljub temu splošnemu določilu veliko podjetij v času po epidemiji koronavirusa ravna drugače. Veliko podjetij je sprejelo posebne interne akte, s katerimi se ureja sistem izvajanja dela v teh časih. Načeloma pa vsekakor drži, da delavcu, ki je na čakanju, letni dopust in regres pripadata. Pravica do letnega dopusta in regresa namreč izhaja iz sklenjenega delovnega razmerja, to je pogodbe o zaposlitvi, ki seveda velja tudi v času čakanja na delo. Izjema so pogodbe za določen čas, ki prenehajo v času čakanja na delo. V takem primeru se upošteva določila o sorazmernem delu letnega dopusta in regresa, razen če delodajalec pogodbo podaljša.

2. Med čakanjem na delo mi je bila vročena odpoved. Mi pripadata regres in dopust?

Načeloma da. Delavcu, ki mu je bila med čakanjem na delo vročena odpoved iz poslovnih razlogov kot posledica upada potreb po njegovem delu zaradi posledic epidemije koronavirusa, načeloma pripadajo vse pravice, ki jih je imel na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, med njimi sta tudi pravica do regresa in letnega dopusta. Za tiste, ki so bili zaposleni za določen čas, veljajo določila ZDR-1, ki se nanašajo na določitve sorazmernega dela letnega dopusta in regresa. Za vse, ki so bili zaposleni za krajši delovni čas, se uporabljajo določila ZDR-1, ki se nanašajo na delo s skrajšanim delovnim časom.

3. Zaposlen sem v turizmu in sem kljub preklicu epidemije še vedno na čakanju na delo. Mi pripadata regres in dopust?
 

Da, delavcu tudi v takem primeru pripadata regres in dopust. V časih med in po epidemiji je veliko podjetij s posebnimi akti sprejelo dodatna določila o izrabi regresa in letnega dopusta za zaposlene, o katerih naj se delavec pozanima pri svojem delodajalcu.
 

4. Sem na čakanju na delo. Ali lahko koristim letni dopust?

Načeloma da, vendar se pri svojem delodajalcu pozanimajte, kaj to za vas pomeni. Izraba letnega dopusta med čakanjem na delo namreč prekine čakanje na delo, razen če je izrecno drugače določeno s strani delodajalca in je seveda tovrstno določilo skladno z zakonom. Dejstvo je, da zakon določa, da izraba letnega dopusta prekine institut čakanja na delo in so izjeme od tega splošnega določila redke. V določenih primerih lahko delodajalec zaradi posledic izrednih razmer in spremenjenega obsega dela prilagodi izrabljanje letnega dopusta na drugačen način kot običajno.

5. Ali mi lahko delodajalec namesto izplačila regresa v denarju regres izplača v bonih?
 

Ukrep, da naj bi regres namesto v denarju bil izplačan v bonih, v Sloveniji ni bil sprejet kot obvezen.. Delodajalec lahko z internimi akti določi, da se bo delavcem regres namesto v denarju izplačal drugače, torej tudi v bonih. Razloge za tak ukrep je delodajalec dolžan opredeliti in pojasniti, nikakor ne sme biti tak ukrep v nasprotju z zakonom.