Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakovanju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali kako letajo iz cveta na cvet in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo: vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice, leska, … To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogočajo njihov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah, kot so facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice,... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najdemo jih tudi na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo z namenom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasadi, parki, javne površine,… 

Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktivnostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomembnejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikro lokaciji poskrbeli za saditev medovitih rastlin in tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja v katerem živimo.  Čebele pa bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin in poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna.

Kaj lahko sami naredimo za čebele?

Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako spomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je to, da z njimi ni večjega dela in ob pestri zasaditvi je taka greda zanimiva skozi vse leto.

Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solidago species), žepek (Saturea montana), razni sedumi ali homuljice, od dišavnic pa: poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus vulgare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge.

Ob robovih gred ali robovih parcel lahko posadimo manjše medeče grmičevje. Sem spada navadna leska (Corylus avellana), večina vrst vrb, oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih rastlin zelo dobro medijo navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer in mnoge druge.

Na večjem prostoru pa zasadimo medečo drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glavnem lipe (Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj od tujerodnih pa  paulovnija (Paulownia tomentosa), trnata gledičevka (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali katalpa (Catalpa ovata), tulipanovec (Liriodendron tulipifera L.), grmasta amorfa (Amorpha fruticosa L.), mehurnik (Koelreuteria paniculata Laxm.), japonska sofora (Sophora japonica L.), in evodija (Tetradium daniellii ), pa še nekatere druge.

Naštete rastline so zelo dobre medonosne rastline in jih je možno kupit v naših vrtnarijah, večina naštetih vzorčno raste tudi na Čebelarski zvezi Slovenije v okolici.

Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogibamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo da lahko rastlino brez težav vanjo posadimo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z dva do tri centimetre žive prsti. Če sadika potrebuje oporo jo v tej fazi tudi postavimo kamor jo lahko privežemo, če to počnemo kasneje lahko poškodujemo korenine. Rastlino vložimo v jamo in zagrnemo korenine do polovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo z okoli deset litrov vode.

Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da ne posadimo preblizu eno zraven druge. Na koncu vedno obilno zalijemo.

V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso enako gospodarsko pomembne za čebelarstvo, od teh jih je za čebele zanimivih okoli tisoč na katerih lahko najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše, čebelarji pravimo, da v času ko v naravi vlada brez pašno obdobje. V tem času je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne.

Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj