Logo MojaObčina.si
DANES
31°C
16°C
JUTRI
32°C
17°C
Oceni objavo

Za podnebne spremembe niso krive krave

Pri vseh podnebnih težavah, bi se morda morali osredotočiti na 97 % industrijskih izpustov, ki prihajajo iz fosilnih goriv ​​in pustiti krave zunaj te tematike. Težko bi namreč trdili, da so edine podnebne rešitve v zmanjšanju števila govedi, prehodu na rastlinsko prehrano, električna vozila in vetrnice na morju. Milijarde dolarjev in evrov ter podpore slavnih osebnosti so bile vložene v startupe za razvoj rastlinskih in alternativnih beljakovin. Da krave ustvarjajo globalno segrevanje je pravzaprav vodilo sedanjega časa, ki skoraj ne dopušča druge resnice.

Čeprav je ta resnica zelo enostranska. Ne le, da je negativni vpliv goveda (zaradi izločanja metana) na podnebje preveč zavajajoč, s pravilnim upravljanjem so pašne krave in ovce pravzaprav lahko rešitev za podnebje in biotsko raznovrstnost. Polemika okoli govedi pa tako odvrača pozornost od resničnih prednostnih nalog, ki bi morale biti zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv in sprememba nekaterih načinov kmetijstva. V obdobju 2014–2020 je Evropska komisija več kot četrtino proračuna skupne kmetijske politike (SKP) namenila ublažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Da bi razumeli vpliv segrevanja prežvekovalcev, moramo razlikovati med zalogami metana (količina v ozračju) in tokovi (gibanja v ozračju in izven njega). Kravje in ovčje izločanje metana je del cikličnega toka. Metan (CH4) prihaja iz fermentacije trave in celuloze v vampu. Ogljik (C) kot del CH4pa izvira iz rastlin, ki so jih zaužili prežvekovalci, te pa iz atmosferskega porabljajo CO2 za fotosintezo. Treba se je torej usmeriti na ostanek tega plina, ne pa le izpostavljati njegove vire.

Ogljik, ki ga vsebuje metan (CH4) prihaja iz ozračja. Rastline so v svoji življenjski dobi ta ogljik vzele iz ozračja in ga pretvorile v celulozo in škrob. Prežvekovalci to jedo, pri tem pa se jim v vampu sprošča nekaj metana pri izrigavanju ali iztrebljanju, Res je, da metan potrebuje okoli 10 let, da se razgradi in to ne pomeni, da ogljik v metanuni pomemben. Pomeni pa, da ta ogljik ni nov niti dodaten. Če imate konstantno število goveda, recimo, da smo imeli v Sloveniji leta 1980 milijon prežvekovalcev, enako tudi leta 2000 in še vedno tudi leta 2020, to pomeni, da se je skozi vsa ta leta sproščala tudi konstantna količina izpustov metana. Razlog za to pa je, da se metan tako proizvaja kot tudi izginja. In pri konstantni količini metana imamo konstantno in ne dodatno segrevanje. Gre torej za biogeni cikel ogljika, ki se vrti v krogu, kar je pomembno izpostaviti.

Če se stalež živali ne spreminja, to ne prispeva k segrevanju. Za ohranjanje zdravja naših ekosistemov potrebujemo prežvekovalce. Brez njih ne bi mogli izkoristiti 2/3 vseh kmetijskih zemljišč na svetu. Imamo omejeno količino naravnih virov, s katerimi lahko nahranimo rastočo svetovno človeško populacijo, zato je za nas nujno, da te kar najbolje izkoristimo. S spremembo načina reje lahko ustvarimo pozitiven vpliv na podnebje, zdravje in izboljšamo počutje živali.

 

 

 

 

Oglejte si tudi