Tržiško je raj za romantične iskalce skrivnosti. Stari Tržičani vedo, da so tod nekoč lazili zmaji. Eden od njih je kriv za nastanek Tržiča. Danes, ko baje zmajev ni več, prevladuje občutek miru in neizmerne lepote gozdnih in gorskih poti. A naj to ne zavede popotnika v teh krajih – tu ima vsak kamen svojo zgodbo.

Že samo v Dovžanovi soteski je tisoče takih zgodb.

V njenih stenah, starih 300 milijonov let, je mogoče najti na tisoče fosilov iz časov, ko še niti zmajev ni bilo. Ceste na Tržiškem niso tako stare, bile pa so tu že v času starega Rima. Takrat so po njih drdrali vozovi prek Ljubeljskega prelaza, danes pa pod prelazom poteka letna dirka starodobnikov.

Prav taka paša pa so tukajšnji razgledi.

Tržiško je razkošje poti, kjer ostajajo brez sape pohodniki, hribolazci, alpinisti, gorski kolesarji, taborniki, ljubitelji adrenalina, zmajarji, padalci, turni smučarji, skakalci, deskarji, ribiči, lovci, pa tudi zgodovinarji, geologi, pesniki in ljubitelji vsega lepega.

Tu je živelo veliko slavnih.

Recimo maršal Radetzky, ki ga svet pozna po Straussovi Koračnici Radetzkega. Tu ima korenine svetovna rekorderka med astronavtkami Sunita Williams, prvi rekorder v skokih Jože Šlibar, začetnik smučarske histerije Bojan Križaj in olimpijec deskar Žan Košir. Kar ni nič čudnega, pravijo domačini.

Tržič je kraj, kjer so vse zgodbe resnične.

Na Tržiškem je vse mogoče in vse res. Če ne verjamete, se morate pač prepričati sami.