KAKO NASTANE ČEVELJ?

Priključili smo se projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Poudarek je bil na raziskovanju različnih rokodelskih panog, značilnih za naše mesto Tržič.

Otroci naše skupine, stari 5-6 let, so predlagali, da raziščemo, kako so čevlje izdelovali nekoč in kako jih izdelujejo danes.

Po prve informacije smo odšli v tržiški muzej. Kustos, go. Bojan Knific je otroke z občutkom popeljal skozi čevljarski muzej. Spoznali so,     iz česa so izdelovali čevlje, kako in s katerim orodjem. Čevljarji, šuštarji po tržiško, so včasih delali cel dan. Sedeli so na svojem trinožnem stolu in šivali. Zvečer, ko je postalo temno, so si svetili s čevljarsko svetilko. Delo je bilo naporno. Čevlji, ki so jih izdelali pa so bili trpežni, da so jih ljudje lahko nosili več let.

Ko smo se z obiska v muzeju vrnili v vrtec, smo vse, kar smo spoznali, zabeležili na plakat.

Na obisk smo povabili tudi starejšega čevljarja, ki je otrokom v živo prikazal, kako se čevlji izdelujejo ročno.

Nato so se otroci spremenili v čevljarje. Šivali so copatke. Razvijali so svojo fino motoriko, se urili v natančnosti, vztrajnosti.  Ugotovili so, da je biti čevljar kar zahteven polic.

Go. Slapar, lastnik tovarne ProAlp,  nas je prijazno sprejel v svoje prostore, kjer so otroci spoznali, kako čevlji nastajajo danes. Ugotovili so, da en čevelj izdeluje več ljudi, pri delu pa si pomagajo s stroji. V enem dnevu tako lahko naredijo veliko čevljev, včasih pa je čevljar za en par čevljev potreboval lahko tudi cel dan ali več.

Odšli smo tudi na ogled trgovine s čevlji. Navdušeni so bili nad svetlečimi dodatki, pisanimi vezalkami in barvno pestrostjo obutve.

Za zaključek pa so otroci svoj star, neuporaben, ponošen čevelj s pomočjo tehnike kaširanja spremenili v umetnino, ki bo krasila njihove sobice. Čevelj so pobarvali in z modnimi dodatki (gumbi, pentljami, usnjenimi okraski) okrasili po svoji zamisli.

Otroci so v raziskovanju uživali. Imeli so možnost sodelovati, se pogovarjati z zunanjimi strokovnjaki. Bogatili so svoje besedišče z novimi izrazi, ki jih znajo vključevati v svoj govor.

Zapisali: Mojca Ručigaj in Saša Pintar, enota Deteljica, Vrtec Tržič