Vse se je začelo z zmajem. Zaredil se je globoko v gori Košuta. Ko je zrastel v ogromno zverino, je to razklalo goro na dvoje. Sprožil se je bobneč plaz skal, ki je zasul naselbino pod goro. Da bi se rešili, so prebivalci stekli v dolino. Čez čas jim je zmanjkalo sape in so se ustavili. Tam je zrastel današnji Tržič. Ker je bilo tu še od starorimskih časov veliko prometa, so se Tržičani razvili v odlične in zelo podjetne železarje, kolarje, tekstilce, usnjarje in predvsem čevljarje. O tem pričajo tudi bogate zbirke v Tržiškem muzeju.

Zmaja, ki je zaslužen za nastanek Tržiča, pa je pokopal prav tisti plaz, ki ga je sprožil sam.

Kulturni in zgodovinski spomenik

Staro mestno jedro Tržiča je od leta 1985 zavarovano kot kulturni in zgodovinski spomenik. Stavbe s srednjeveškim tlorisom z delavnico, skladiščem in prehodno vežo v pritličju so po požaru leta 1811 ohranile klasicistično oblikovano zaporedje pročelij. Vse stavbe pa imajo tudi nekaj drugih skupnih značilnosti, ki so se ohranile po obnovi mesta:

• portali, okrašeni z rozetami, z letnico izdelave, začetnicami hišnega gospodarja in božjim očesom, v katerem je hišna številka, ter okenski okvirji iz zelenega peraškega kamna,
• kovana železna polkna, okenske mreže in vrata, ki so preprečevala, da bi se v primeru ponovnega požara ogenj razširil po mestu,
• »firb'c« okno (edino še ohranjeno je na Koroški cesti št. 1); skozi takšno okno so tržiške gospe ali »fraue« imele pregled nad dogajanjem na ulici, ne da bi se jim bilo treba skloniti skozi okno,
• sušilne odprtine na strehi - za sušenje kož, platna in nogavic,
• obcestni kamni, imenovani »opestniki« po pestu na kolesu voza, ki se namesto v fasado zadel v opestnik in jo tako obvaroval pred poškodbami.

Stavbe v starem mestu jedru so zanimive tudi zaradi ljudi, ki so v njih prebivali in zaradi arhitekturnih značilnosti.

Za voden ogled se je možno dogovoriti v TPIC Tržič (051 627 057, 04 59 71 536, informacije@trzic.si) ali v Tržiškem muzeju (04 53 15 500  ali trziski.muzej@guest.arnes.si).