Jan Berus je eden najbolj obetavnih imen borilne scene pri nas. 22-letnik, ki sicer prihaja iz Novega mesta, zadnji dve leti trenira tudi v trebanjskem Top Gymu pod budnim očesom trenerja Alena Štritofa. Pred dobrim letom je postal profesionalni borec, ki ostaja še neporažen, v tem času pa je vknjižil pet profesionalnih zmag in osvojil naziv prvaka.

Oktobra lani ste v Celju postali prvak organizacije VFN. Gre za slovensko organizacijo mešanih borilnih veščin Valhalla Fight Night (VFN), ki je kot svojega prvega prvaka okronala prav vas. Kaj vam je ta naziv prinesel?

Veliko mi pomeni, da sem postal prvi prvak te organizacije, saj so se pod njenim okriljem borili priznani borci, kot so Jakob Nedoh, Miran Fabjan in Monika Kučinič, jaz pa sem bil prvi, ki je osvojil šampionski pas. Že kot amaterski borec sem nekaj borb opravil pod okriljem VFN-ja, kjer sem osvojil tudi svoj zadnji amaterski turnir, tako da sem se zasluženo boril za prvi pas velterske kategorije. 

Zmaga mi je veliko pomenila tudi zato, ker sem se boril proti kakovostnemu nasprotniku, Luki Lakiću iz Srbije, in dokazal, da se lahko borim z močnimi nasprotniki in zmagam. Lakić se je namreč boril in zmagoval v višji kategoriji. Borba za prvaka pa je predstavljala odskočno desko – zanj ali zame. Uspelo mi je, kar je bila pomembna zmaga za mojo kariero.

Veljate za enega najbolj obetavnih imen na slovenski borilni sceni. Po osvojenem nazivu prvaka ste v začetku decembra napovedali še sodelovanje z eno najbolj uglednih agencij v svetu borilnih veščin – World Talent Agency. Gre za agencijo, ki zastopa številne borce prestižne organizacije Brave FC. Kaj vam to sodelovanje prinaša?

Z ekipo smo se za sodelovanje z agencijo odločili, ker potrebujemo managerja, ki nas bo popeljal v še večje organizacije. Tako sem že podpisal pogodbo z organizacijo Brave FC, in sicer za pet borb v roku dveh let, začenjamo že letos.

V sodelovanju z agencijo bo sicer tudi lažje pridobivanje tujih sponzorjev in zagotavljanje finančne stabilnosti. Ob tem tovrstno sodelovanje prinaša tudi druge ugodnosti. Lažje bomo trenirali v tujini in pridobivali nove izkušnje z najboljšimi borci na svetu in lažje bomo prišli tja, kamor želimo.

In kam želite?

Za vsakega borca so sanje nastopati v UFC-ju, v svetovno najbolj prepoznavni organizaciji mešanih borilnih veščin. Želim postati prvi slovenski borec, ki mu je to uspelo. V Sloveniji še nimamo toliko borcev mešanih borilnih veščin, zato želim dokazati, da lahko tudi v tem športu zgradiš kariero in si zagotoviš finančno stabilnost za nadaljnje življenje. Če gre vse prav, lahko kariera borca traja nekje do 35. leta, zato moraš v tem času poskrbeti tudi za prihodnost. Ne nazadnje pa želim biti vzor mladim in jih s svojim uspehom motivirati.

Za profesionalnega borca so verjetno sponzorji velikega pomena. Je po osvojenem nazivu prvaka pridobivanje le-teh zdaj lažje?

Zdaj je veliko lažje kot pred npr. enim letom. Pogodbe, ki jih imam, se izboljšujejo in mi omogočajo boljše priprave. Moji sponzorji so: GymBeam, TEM Čatež, Drinx, Vulkanizerstvo Boštjan Vovk, B O P, Vini, Arhit, Rupa Underground, Martin Krpan Grosuplje in športni center Top Gym. Vesel in hvaležen sem, da mi omogočajo, da lahko profesionalno počnem to, kar me veseli.

Prva nova preizkušnja vas čaka že 1. februarja, ko VFN v ljubljanskem Tivoliju pripravlja nov borilni spektakel, kjer boste v glavni borbi večera branili svoj šampionski pas.

Na prihajajočem turnirju se bo v borbah na izločanje najprej pomerilo osem amaterskih borcev, nagrada za zmagovalca pa bo 10 tisoč evrov in prva profesionalna zmaga.

V glavnem dogodku večera pa se bova nato pomerila jaz in Nikola Jankovič iz Hrvaške. Gre za močnega nasprotnika, ki ima devet zmag, en poraz in eno borbo brez odločitve zmagovalca. Zame bo to samo še ena borba, saj so običajno priprave veliko težje, saj je sam proces priprav zelo naporen in zahteven, borba pa je na koncu kot sladica.

Je pritisk zdaj, ko boste branili naziv prvaka, večji?

Zdi se mi, da je bil pritisk pred oktobrsko borbo večji. Je pa normalno, da pred borbo čutiš ta pritisk, saj hočeš prikazati dober nastop in nikogar ne želiš razočarati. Meni je bolj kot sama zmaga pomembno, da skušam sebe prikazati v najboljši luči, ostalo potem pride samo od sebe.

Dobro leto ste sicer profesionalni borec. V tem času ste nanizali pet profesionalnih zmag in osvojili šampionski pas velterske kategorije. Kako velika predanost je potrebna za doseganje tako vrhunskih rezultatov?

Na borilni sceni se je nivo kakovosti tako v regiji kot tudi v svetu močno povečal. MMA oz. mešane borilne veščine so sestavljene iz elementov kickboksa, juda, tajskega boksa, jiu-jitsa, wrestlinga in boksa, poleg tega pa moram zraven opravljati še treninge za fizično pripravljenost v fitnesu. Danes že amaterski borci trenirajo dvakrat na dan, zato moramo profesionalni borci poleg treningov poskrbeti še za ustrezno okrevanje oz. regeneracijo, poznati moramo šport in mu biti ves čas predani, ob tem pa trenirati dvakrat na dan, šest dni v tednu. 

Verjetno samo fizična pripravljenost ni dovolj?

Res je, mentalni del je še pomembnejši. Če se hočeš razvijati, je bistveno, da ostajaš v »pravilnem razmišljanju«, sploh zadnjih nekaj dni pred borbo. Veliko je na primer borcev, ki so dobri, potem pa pod pritiskom ne pokažejo sebe v najboljši verziji. Sam se med borbo skušam pokazati še v boljši luči, zato je mentalni del tako pomemben. Najraje vizualiziram, kako bo potekala borba, kako bi odreagiral v določeni situaciji, kako ostati miren ... Vizualizacijo pa kombiniram še z dihalnimi vajami.

Šest dni v tednu torej trenirate, ob tem pišete diplomsko nalogo in očetu pomagate v podjetju, kadar vas potrebuje. Je sploh na mestu vprašanje, kaj delate v prostem času?

Takrat skušam počivati ter preživljati čas z družino in dekletom. Prosti čas imam ob sobotah popoldne in nedeljah, ko se včasih kam odpravim ali pa samo doma počivam.

Trenirate sicer od svojega 14. leta dalje. Kako ste se spoznali s športom mešanih borilnih veščin?

Že kot majhnega me je oče spodbudil k treniranju karateja, da ne bom samo doma. Ampak karate mi ni bil tako všeč, ker ni bilo kontakta. Potem je moj prijatelj začel trenirati mešane borilne veščine, pa tudi oče je gledal MMA borbe na televiziji. Sprva mi ta šport ni bil všeč, potem pa sem ga začel spoznavati, postal mi je zanimiv, zato sem ga začel trenirati in kasneje v njem tekmovati.

Kako priljubljen je ta šport pri nas?

Rekel bi, da je njegova priljubljenost pri nas v vzponu, medtem ko je na primer na Balkanu že zelo priljubljen. Mešane borilne veščine se ves čas razvijajo in tudi gledalci, ki pridejo gledat borbe, se zaljubijo v ta šport, ko spoznajo, da ne gre samo za pretep, ampak je dogodek pravi spektakel. Mlajše generacije ga tako zdaj že dobro poznajo.

Pa se kot borec kdaj soočate s predsodki, da ste le pretepači?

Seveda, vendar je ta predsodek pogostejši med starejšimi generacijami. Po tem, ko te spoznajo, vidijo, da si kulturen, discipliniran in da si miren človek, ki ima »zdravo glavo«. Prostora za agresijo namreč ni, saj vso odvečno energijo in agresijo izgubiš že med treningi.

Kaj bi za konec še sporočili našim bralcem?

Vse, ki imajo pomisleke, da so borilni športi samo pretepanje, bi povabil na trening, da spoznajo, kako so ti športi motorično in miselno zahtevni, hkrati pa odlična rekreacija za nekoga, ki se s tem ne ukvarja profesionalno, in ob pravih treningih tudi zdrava sprostitev. Vabljeni, da me podprete 1. februarja v Hali Tivoli, kjer bom dal vse od sebe, da ubranim šampionski pas VFN, vstopnice za borilni spektakel pa lahko kupite tudi pri meni oz. v Top Gymu.

Piše: Joži Sinur

Fotografije: Arhiv VFN