KS Veliki Gaber leži na zahodnem delu občine Trebnje. Ima 14 naselij: Stehanja vas, Medvedjek, Gombišče, Cesta, Mali Gaber, Velike Dole, Male Dole pri Stehanji vasi, Pristavica, Bič, Dobravica pri Velikem Gabru, Zagorica, Žubina, Stranje in Veliki Gaber. Trenutno stanje  je 1600  prebivalcev. Središče krajevne skupnosti je Veliki Gaber, ki ima na razglednem hribu cerkev svetega Urha. Zgrajena je bila leta 1920 v renesančno baročnem slogu, poleg nje pa je štirioglato znamenje, ki spominja na kugo leta 1722. V osrčju kraja je tudi dom krajanov, v katerem je tudi Knjižnica Ivana Zorca. Kraj sestavljajo še  gasilni dom, živilska in tehnična trgovina, gostilna, vrtec. V kraju je tudi OŠ Veliki Gaber, ki je do osamosvojitve nosila ime po dr. Petru Držaju, ki je pokopan na tukajšnjem pokopališču.

Navzdol proti Stranjam se razprostira naselje vse proti železniški postaji Gaber, ki je bila leta 1955 zgrajena s prostovoljnim delom vaščanov. Na drugo stran hriba vzhodno od Podgabra pa so še zaselki Brije, Kljuka Mekote in Gline, ki so dobile ime po glini, iz katere so še kar nekaj let po prvi svetovni vojni izdelovali glineno opeko. Vas se prvič omenja v fevdalni dobi leta 1136 kot last šentviške župnije. Starejši krajani pripovedujejo, da so si krajani ob graditvi cerkve podajali opeko iz rok v roke od Glin do cerkve Sv. Urha.  V bližnji okolici je veliko gozdov, kjer prevladuje gaber, po katerem je kraj tudi dobil ime.

Na zelo zgodnjo poseljenost tega območja v zgodovini opozarjajo najdbe iz halštatske dobe, prazgodovinsko gradišče na Medvedjeku ter keltsko grobišče v Zagorici pri Velikem Gabru, ki so ga odkrili pri gradnji avtoceste. Na poseljenost v rimskih časih opozarjajo rimski grobovi pri Gombiščah, delno odkrito rimsko grobišče na ledini Smrdišče pri vasi Žubina ter ime vasi Cesta, ki je nastala ob nekdanji rimski cesti. Na Medvedjeku je v preteklosti obstajal Medvedji grad, imenovan tudi Stari grad, o katerem pa žal ni več sledu. Tu so bile med NOB velikokrat tudi bitke med partizani in okupatorji, na kar v Dolgih dulah spominja tudi spomenik partizana. Le streljaj višje pa je 28. 6. 1991 potekal tudi boj, kjer je oklepno kolono vozil pričakala barikada in je v bombnem napadu umrlo 8 ljudi.

Krajevna skupnost ima bogato kulturno zgodovino. V Malem Gabru se je leta 1810 rodil Jožef Rosina, odvetnik in organizator političnega življenja, ki je v Gradcu doštudiral pravo, bil zaposlen v državnih finančnih uradih v Ljubljani in Celovcu, kasneje pa v samostojni odvetniški pisarni v Novem mestu. Sodeloval je pri začetku izdajanja prvega dolenjskega časopisa Sloveniens Blatt. Zanj je pisal uvodnik, pozneje pa je list usmerjal in tudi financiral.

V Malem Gabru se je 1880 rodil Ivan Zorec, pripovednik in publicist, ki je do izključitve zaradi razgrajaštva in protiverskega mišljenja  obiskoval gimnazijo v Novem mestu ter nato v Ljubljani. Bil je železniški uradnik v Trstu in Ljubljani, opravil tudi častniški izpit, prozo pa pričel objavljati predvsem v Ljubljanskem zvonu. Knjižno je leta 1921 izdal Zmote in konec gospodične Pavle, ljubezensko pripoved o učiteljici, Pomenke, zbirko kmečkih novel, in leta 1923 Zeleni kader, "povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja" o 1. svetovni vojni v Bosni in Hercegovini. Po letu 1929 je začel pisati za Mohorjevo družbo domačijsko kmečko in zgodovinsko povest, njegovi temeljni deli pa sta Domačija na Temenici in tetralogija Beli menihi (Beli menihi, Stiški svobodnjak, Stiški tlačan, Izgnani menihi), ki je doživela več ponatisov. Umrl je leta 1952 v Ljubljani. V Velikem Gabru je bila v februarju 2011 odprta Knjižnica Ivana Zorca, v kateri so mu posvečeni posebna vitrina in dva panoja.

V Stehanji vasi se je leta 1854 rodil duhovnik, risar in publicist Franc Zorec, ki sodi med prve slovenske karikaturiste, humor in risarski talent pa je kazal že v gimnaziji v Novem mestu. V času študija bogoslovja v Ljubljani je njegov humor odkril Jakob Alešovec in ga pritegnil v svoj humoristični list Brencelj, zanj pa je risal karikature po naročilu in svojih zamislih, največkrat so to bile risbe na temo tedanje politike na Slovenskem.

Krajevna skupnost se postopoma razvija in prebivalstvo v njej raste, saj je njena lokacija, ki je streljaj od avtoceste, zanimiva za kupce. Tako se ljudje naseljujejo in dnevno migrirajo na delo v bližnje in daljne kraje. Sama Krajevna skupnost ima tudi dve Gasilski društvi, Lovsko družino, KUD Peter Držaj, Športno društvo, Konjerejsko društvo in Društvo upokojencev. Pod njegovim okriljem pa deluje tudi  folklorna skupina Večerna zarja. V kraju deluje tudi aktiv kmečkih žena Tavžent roža

Zadnji mandat Krajevni skupnosti Veliki Gaber predseduje gospa Štefka Gliha. Je upokojena, tako  se lahko v celoti posveča delu in vodenju krajevne skupnosti. V Veliki Gaber, točneje v vas Cesta, jo je pripeljala ljubezen. Ima  štiri vnuke.

Gospa Štefka, predhodno ste bili en mandat občinska svetnica. Kako je biti v politiki?

V politiko me je zaneslo občinsko priznanje.  Na listi stranke NSi sem pred osmimi let uspešno kandidirala za občinsko svetnico. Priznam, da sem se cel mandat bolj učila kot da bi kradla čas tistim, ki so bili bolj vešči tega dela. Zelen karton sem dvignila takrat, ko sem po zdravi kmečki pameti presodila, da  gre za dobrobit občank in občanov. Sočasno sem bila izvoljena tudi v Svet KS Veliki Gaber. Tako smo imeli direktno povezavo delovanja občinskega kot  krajevnega sveta.

Zakaj ste se po izteku mandata odločili kandidirati le še v Krajevno skupnost?

Ugotovila sem, da sem pridobila nekaj znanja, ki ga lahko prenesem v lokalno skupnost in sem kandirala za svet KS. Bila sem izvoljena za predsednico. Moram priznati, da je bilo za mandat, ki se mi izteka, zelo vprašljivo, če bodo volitve  uspešne. Kar nekaj napora je bilo vloženega, da smo ujeli zadnji vlak, ki nam bi lahko odpeljal. Mlade politika ne zanima, starejši pa smo  stari . Zelo malo je manjkalo, da nismo ostali brez vodstva KS.

Kakšen je odnos med vami in občinsko upravo?

Med svetniki se počutim kot mama. Sem namreč najstarejša predsednica KS v občini, a ves čas lepo sodelujemo. Ravno tako tudi z občinsko upravo. Vedno smo našli pravo pot in izhod, četudi je bil na koncu tunela. Zavedamo se, da je denarja vedno premalo, želja in potreb vedno več. Na to smo se že navadili.

Kateri so tisti projekti, ki so se izvedli v vašem mandatu in ste nanje ponosni?

Največ denarja smo porabili za preplastitve cest, razširitev ter posodobitev javne razsvetljave, obnovo sprehajalnih poti, podaljšanje pločnika v Velikem Gabru. Ne smemo pozabiti na rekonstrukciji Republiške ceste od Medvedjeka do Gabra. To so bile 20-letne sanje, ki so se tako rekoč čez noč uresničile. Zato se zahvaljujem vsem zaslužnim za pomoč pri izvedbi teh del. Velika zahvala gre stranki NSi oziroma takratnemu poslancu Blažu Pavlinu, kajti brez njegove pomoči in posredovanja dvomim, da bi prišlo do izpeljave tega projekta.

Vas čakajo še kakšna nedokončana dela?

V zaključku je preplastitev ceste med vasjo Cesta  do meje z občino Ivančna Gorica. Upam, da bomo v kratkem povezali tudi peš in kolesarsko pot med Medvedjekom skozi Veliki ter Mali Gaber preko vasi Cesta  do občine  Ivančna Gorica. Po tej poti gre delno tudi že tradicionalni Zorčev pohod, ki se vsako leto odvija v mesecu oktobru.

Bo ostalo še kaj za naslednji mandat?

Pobožna želja za naslednji mandat je končati z zaključnimi deli na pokopališču in preplastitev asfaltne ceste do njega. Upam tudi, da bo dobro sodelovanje pospešilo izvedbo projekta večnamenske dvorane. Nujno je nadaljevanje obnove Republiške ceste  do Malega Gabra vključno z krožiščem, ki bo veliko pripomoglo k varnosti in pretočnosti prometa.

Dvorana bo za sam kraj in tudi širše velik doprinos.

Res je, saj je Gaber kulturo popolnoma zamrl. Je edina KS  v Občini, ki nima ustreznega prostora za razvoj kulture in narod brez kulture je pisan na propad. Da do tega ne bo prišlo, kažejo številne novogradnje, ki nastajajo v naši KS in tudi lepo število novo priseljenih krajanov. Veseli smo vsakega novega člana, saj smo z večjim prirastkom na dobri poti nadaljnjega razvoja kraja.

Kako je z gospodarstvom v sami KS?

Glede na število prebivalstva imamo kar nekaj  samostojnih podjetnikov in tudi večje družbe. Skrbi me to,  da imamo tri večja, ki delujejo čezmejno. Kriza V EU pa se povečuje. Vesela sem, da se je na pogorišču bivšega Trevesa postavilo novo že uveljavljeno podjetje Adria Mobil s proizvodnjo avtodomov, ki zaposluje 140 ljudi. To je podjetje katero ima svoje produkte prodane za dve leti v naprej, kar  je prava redkost  v gospodarstvu.

Boste sedaj ponovno kandidirali?

Lahko rečem, da dobivam veliko pobud, naj ponovno kandidiram, a sem se odločila, da je dovolj. Moji sosvetniki me v celoti podpirajo, za kar sem jim hvaležna. Sem pa razočarana nad mladimi, saj se večina ne zaveda, da politika daje in jemlje. Tako je v vseh parlamentarnih demokracijah. Menim, da so moji svetniki že  tako zreli, da lahko delajo brez mame. Večino od njih želi ponovno kandidirati. Dajmo jim možnost ,da se izkažejo. Kar bodo naredili za sebe, bodo tudi za nas.

Bi za konec krajanom kaj sporočili?

Zahvaljujem se vsem in vsakemu posebej, ki so na kakršen koli način pomagali graditi  našo skupnost in mi pomagali pri delu. Posebna zahvala g. županu Alojziju Kastelicu in njegovim sodelavcem. Ravnatelju tukajšnje Osnovne šole Gregorju Udovču, ter g. župniku Janezu Jeromnu. Hvala tudi svetu  KS Veliki Gaber  za konstruktivno sodelovanje. Vsem pa želim obilo zdravja in miru.

MojcaSmolič