Četrto sezono spremljam dogajanje »za vodó« (tako pravimo okoliški prebivalci predelu ob potoku med izlivom Črnega Potoka v Reko pa tja do Zagorice), povezano z lesenim mostičkom. Pred slabimi štirimi leti so prve korake preko mostička naredili vrtčevski otroci, saj je bil objekt postavljen predvsem zaradi njih – tako so po najkrajši mogoči in varni poti prispeli od vrtca do gozdnega igrišča na Slatni. Uporaba mostička je bila dovoljena tudi drugim sprehajalcem, zato smo se kmalu preko njega podali bližnji sosedje z Ustja, ki smo se že prej redno sprehajali ob potoku. Zahajati smo začeli preko novega objekta, od tam pa bolj ali manj na novo odkrivali poti in kolovoze, ki prepredajo bližnjo vzpetino, ter se podajali v gozd, da bi se naužili tišine in svežega zraka. Nekateri so na bližnji izvir na desnem bregu Reke začeli hoditi po vodo ali pa so se tam le odžejali. V zadnjem času, odkar ima Šmartno t. i. obvoznico, srečujemo »za vodó« vse več sprehajalcev in tekačev tudi iz nekoliko bolj oddaljenih naselij – iz Črnega potoka, Litije in od drugod, tako da postaja ta predel očitno priljubljeno sprehajalno in rekreativno področje; seveda tudi oni s pridom uporabljajo mostiček.

Mostičku v tem obdobju žal ni bilo prizaneseno – narasel potok je kmalu odnesel osrednji nosilni steber, a močna konstrukcija je vzdržala; nekoliko bolj je bil majav, a še vedno smo zaupali, da je dovolj trden, in ga brez strahu uporabljali. Preteklo poletje pa smo mnogi žalostno zrli v ožgano tramovje, ograjo ter od ognja načete pohodne deščice. Zdelo se je, da mostičku ni namenjeno, da bi obstal in služil svojemu namenu. Tudi otrok iz vrtca ni bilo več moč videti na prijetni sprehajalni poti.

Ekipa zagnanih krajanov se je odločila objekt obnoviti. V začetku letošnjega aprila je stekla akcija, ki je bila zaključena preteklo soboto. Mostiček je dobil nove pohodne deščice, dodatne podpornike, stebričke z ograjo, ob mostičku pa je zrasla še klopca, ki vabi sprehajalce, tekače …, da se usedejo, užijejo nekaj trenutkov v samoti ali pa poklepetajo z mimoidočimi.

Ne morem se pobahati, da sem sodelovala pri gradnji, vzdrževanju ali pri obnavljanju mostička, a sem uporabnica te pridobitve. Naj v svojem prispevku vsaj pohvalim vse bližnje in daljne sosede in se jim zahvalim, ker so si vzeli čas, energijo in zagotovo tudi sredstva, da so podprli dosedanje akcije ob postavitvi in obnovi mostička ter ga ponovno naredili varnejšega za male in velike sprehajalce.