Izlet šmarskih upokojencev v Maribor dne, 23. 5. 2024
Ker je bilo v tem tednu okoli 20. maja kar precej padavin, je imel organizacijski odbor za izlet kar nekaj pomislekov, ali bi sploh šli v Maribor. Na koncu smo se odločili, da gremo, četudi vremenska napoved ni bila obetavna. Na litijski železniški postaji se nas je zbralo 15 udeležencev in odločno smo vstopili na vlak, ki nas je popeljal v severovzhodni del Slovenije.
Po prihodu v Maribor ob 10. uri nas je na železniški postaji že čakal Jurčkov vlakec in lokalna vodička. Vodička nam je ob vožnji vlakca po mestu pripovedovala o zgodovini, mestnih znamenitostih in ljudeh, ki živijo v tem lepem mestu ob Dravi. Mesto Maribor in še posebej mestno jedro je v zadnjih letih doživelo veliko preobrazbo. To so predvsem dosegli s prenovo streh, fasad in obnovljenim tlakom ulic in sprehajališč. Prenovljena promenada na Lentu tako kar vabi obiskovalce mesta, da se sprehodijo ob Dravi in na koncu obiščejo še kakšnega od številnih lokalov, da v dobri družbi in prijetnem klepetu popijejo kavo ali spijejo kakšen kozarček žlahtnega štajerskega vina. Maribor je mesto, kjer je živelo in še živi precej ljudi, ki so pomembno vplivali in oblikovali podobo Slovenije v zadnjih sto in več letih. Omenil bom le tri, kajti seznam tistih, ki bi jih še moral, bi precej presegal prostor za besedilo v tem časopisu. Zadnja leta svojega življenja je v tem mestu skromno preživljal eden najuspešnejših udeležencev olimpijskih iger Leon Štukelj, dobitnik številnih, tudi najžlahtnejših medalj. Leon Štukelj je svoje zasluženo mesto v družbi dobil šele po osamosvojitvi, kajti prejšnja oblast ga zaradi drugačnega prepričanja in vrednot ni cenila. Ob omembi Maribora tudi ne moremo mimo generala Rudolfa Maistra, ki je nedvomno zaslužen, da sta Maribor in Spodnja Štajerska po prvi svetovni vojni postala del slovenskega življenjskega prostora. Pisatelj Drago Jančar pa je s svojimi knjigami že dolgo eden od literarnih velikanov v svetovni književnosti.
Naš ogled in sprehod po Mariboru smo tako kot ponavadi zaključili v gostišču. Ob poti proti železniški postaji pa smo si ogledali še notranjost mogočne frančiškanske bazilike. V Mariboru ni takšnega vodnjaka kot je v Rimu, kjer ljudje vanj mečejo kovance, da bi se tja nekoč vrnili. Vem pa, da so nas ljudje in lepota Maribora prepričali, da se bo marsikdo med udeleženci izleta v mesto pod Pohorjem in ob Dravi še vrnil.
Avtor: Jože Loc Šmartno pri Litiji, 25.05.2024