Izlet društva upokojencev Šmartno pri Litiji v Šentjur, dne 25.03.2025

Člani društva upokojencev Šmartno se radi družimo in hodimo na izlete. Zimski meseci so zaradi kratkih dni in nizkih zunanjih temperatur manj primerni za takšne dejavnosti. Lepo vreme in daljši dnevi pa v nas ponovno prebudijo želje po odkrivanju naše lepe domovine in krajev. To nas je opogumilo, da smo se odločili za obisk Šentjurja pri Celju, kjer ob železniški postaji domuje muzej Južne železnice.

Več kot 170 let je že minilo, odkar je v naše kraje prvič pripeljal vlak po progi iz Dunaja v Trst. Gradnjo 578 km dolge proge, ki je zaradi zahtevnega terena za inženirje in graditelje predstavljala velik izziv, so po 20 letih dela zaključili v letu 1857. Gradnja takrat najzahtevnejšega projekta v Avstro-Ogrski je potekala pod vodstvom genialnega inženirja viteza Karla von Ghege. Že pri 18 letih je v Padovi doktoriral iz matematike, po rodu je bil Italijan in kasneje si je nabiral izkušnje pri gradnji železnic. Gradnja in uporaba železnic je bila pravzaprav pomemben mejnik v industrijski revoluciji. Vse dežele, ki so imele razvito železniško omrežje so doživele velik gospodarski in družbeni napredek. Povprečen uporabnik železnice, ki se npr. nekajkrat na leto pelje v drug kraj, si ne more predstavljati, kaj vse je potrebno, da ta razvejan sistem deluje. Vse to nam je obiskovalcem muzeja skušal v dobri uri predstaviti vodja muzeja, ki je že od otroštva do današnjih dni strastno in tesno povezan z železnico. Spomini na delovne dni, tehnološke spremembe, odnosi s sodelavci, uporabniki železnice in vse kar je povezano z železnico je utelešeno v gospodu Mihaelu Bučarju, ustanovitelju muzeja, častnemu meščanu Šentjurja in dobitniku visokih laskavih priznanj. Povprečen uporabnik železnice si res ne more predstavljati izjemnih naporov, ki so potrebni da ta sistem deluje, če iz ust gospoda Bučarja ne sliši zgodbo o kurjaču, ki je bil nekoč v službi 36 ur, v tem času pa je v kurišče pod kotel parnega stroja nametal neverjetnih 27 ton premoga! A je to le ena od mnogih zgodb povezana z železnico...

Šentjur pa ne slovi le po železniškem muzeju, temveč tudi po bratih Ipavec, ki so kraj zaznamovali predvsem kot domoljubni glasbeniki, skladatelji. Gustav Ipavec je bil cenjen zdravnik, župan mesta, cesarski svetnik v času Avstro-Ogrske in avtor pesmi: Slovenec sem, ki bi lahko bila tudi Slovenska himna.

Po dobrem obedu, ki so nam ga postregli v priznanem gostišču Bohorč, smo se z obiska vrnili domov v popoldanskih urah.

Avtor besedila: Jože Loc