VARSTVO GORSKE NARAVE - V GORAH NISMO SAMI, SMO SAMO GOSTJE

Predstavljamo vam nekaj izvlečkov iz zgibanke Komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije. Varstvo gorske narave pomeni predvsem varstvo pred človekom. Obiskovalci pozabljamo, zakaj hodimo v naravo in da smo tam samo gostje. Nasprotno, postali smo največji onesnaževalci gorske narave. Kaj lahko storimo, da bo drugače, boljše?

Varovati gorsko naravo s ciljem ohranjanja njene prvinskosti in zadnjih ostankov divjine s spodbujanjem drugačnega, do narave obzirnega obiskovanja in koriščenja gora ter s stalnim ozaveščanjem javnosti o naravovarstvenem pomenu gora.

Obiskovalci gora smo povsod v naravi samo gostje. In nismo sami. Kjerkoli hodimo so doma in so si svoje življenjsko okolje prilagodile številne rastlinske in živalske vrste. V zapleteni, a brezhibno uravnovešeni gorski naravi ni večvrednih ali manjvrednih, pomembnih ali nepomembnih, potrebnih ali nepotrebnih življenjskih oblik. Vsaka oblika je enako pomembna in enako potrebna. Obiskovalcem je vedno brezplačno odprta galerija neponovljivih naravnih lepot in čudežev. Kot gostje prihajamo v občutljiv gorski svet, kjer iz podzemskega misterija izvira pitna voda, največji kapital vseh človeških civilizacij in samo od nas je odvisno, kako bo s tem kapitalom v prihodnosti. Kot gostje iščemo neskončne možnosti za duševno sprostitev, notranjo obogatitev in za obnovo svojih telesnih sposobnosti. Ali smo kot gostje dovolj obzirni in občutljivi do tega prostora? Žal številni obiskovalci gora te obzirnosti ne poznajo, obnašajo se objestno, povzročajo škodo, ogrožajo celo življenja drugih. Neokrnjene gorske narave je vedno manj, potreba po njenem ohranjanju pa vedno večja. Iščemo zadnje preostanke divjine in pozabljamo, da z množičnim obiskovanjem pomagamo k njenemu izginjanju. Sposobni smo priti povsod. Toda sposobni smo tudi, da se sami odločimo, da ne hodimo povsod in kjerkoli, se zavestno odpovemo ter pustimo v miru kakšno občutljivo in za preživetje ogroženih vrst pomembno območje. V naravi ni nič stalnega, razen stalnega spreminjanja. Ponavljajočih se naravnih procesov človek ne zna uravnavati. Kadar jih spreminja zaradi koristoljubnih namenov ali v zmotnem prepričanju, da jih ureja, jih prevečkrat nepopravljivo, za naravo in zase, neodgovorno uničuje.